Ste vedeli, da v Sloveniji lovi tudi 715 žensk? Spoznajte eno izmed njih!

Ko stopiš z Valentino Šmid v gozd, začutiš, da je to njen svet. Tiho se giblje po mehkem listju, pozorno opazuje sledi, ustavi se ob vsakem drobnem šumu. »Tukaj sem doma,« pove preprosto. Valentina zaključuje študij gozdarstva in se pripravlja na vpis na podiplomski študij, vendar je jasno, da je gozd že zdaj njena prva učilnica in njen drugi dom.

Velika ljubezen do živali

Ni navadna sprehajalka med drevesi. Valentina je ena izmed 715 slovenskih lovk, redka predstavnica ženske manjšine v svetu, ki ga še vedno marsikdo vidi kot moškega.

»Ni nas veliko, ampak vsako leto nas je več,« pravi z nasmehom in pogleda proti krošnji, kjer jo pozdravi oglašanje šoje.

Na vprašanje, kako lahko nekdo, ki ima tako rad živali, hkrati strelja nanje, odgovori iskreno: »Tudi jaz sem si to vprašanje postavila, preden sem postala lovka. A ko spoznaš, kaj pomeni lovstvo v celoti, razumeš, da ni le streljanje. Je predvsem skrb.«

Lovci namreč ne hodijo v gozd samo z namenom, da uplenijo. Skrbijo za populacijsko ravnotežje med vrstami, nadzorujejo bolezni, čistijo in obnavljajo krmišča, pomagajo pri raziskavah, sadijo drevesa in pogosto prvi opazijo spremembe v okolju.

»Živali obožujem. Spoštujem jih. Prav zato se mi zdi pomembno, da zanje tudi odgovorno skrbimo,« pove Valentina in ob tem pokaže na visoko prežo, ki jo je skupaj z lovsko družino postavila prejšnji mesec.

Srne, škoda in srčnost z lovom

Vsaka divjad ima svoje obdobje parjenja, rojevanja, prehranjevanja – in svoje sovražnike. Včasih je to narava, drugič človek. Včasih pa je človek tudi tisti, ki mora poseči vmes, ko naravno ravnovesje izpade.

»Če določenih vrst ne bi uravnavali, bi se njihove populacije prekomerno razrasle, kar bi povzročilo škodo v kmetijstvu, v gozdovih in nazadnje tudi njim samim – od lakote do bolezni,« razloži.

Foto: Lovka na delu Vir: Facebook

Da je kdaj težko pritisniti na petelina? »Ja, vsakokrat. In prav je tako. Če ti ni mar, nimaš v tem delu kaj iskati,« odgovori odločno.

Lov ni le moška domena

V Sloveniji je še vedno velika večina lovcev moških, vendar se stanje počasi spreminja. Valentina je dokaz, da je tudi ženski pristop lahko enako učinkovit – če ne celo bolj občutljiv.

»Morda imamo ženske drugačen pogled. Bolj analitičen, bolj čustven. A v lovstvu ni prostora za ego. Tukaj šteje znanje, potrpežljivost in odgovornost,« pove. Na terenu je že slišala kak seksističen komentar, a pravi, da jo to ne gane. »Pokaži, da znaš, in te bodo vzeli za svojo.«

Z njo se pogosto v gozd odpravi tudi pes – zvest spremljevalec na dolgih opazovalnih pohodih, pa tudi pri iskanju obstreljenih živali, kar je ena najtežjih nalog vsakega lovca.

Z znanjem in srcem naprej

Valentina se ne vidi v pisarni. Nekoč bi rada delala v gozdarski službi, na terenu, med živalmi, z ljudmi. Njeno poslanstvo je povezovati znanje, ki ga dobiva s študijem, in izkušnje iz prakse.

»Gozd me je naučil poslušati. Ne samo ptičev, tudi sebe. Naučil me je potrpežljivosti, opazovanja, spoštovanja. In to je nekaj, kar si želim predati naprej, morda tudi mlajšim generacijam, ki jih bo gozd še bolj potreboval,« doda.

Na koncu dneva, ko se spet vračava proti avtomobilu, z nahrbtnikom polnim praznih vrečk od koruze in termovko toplega čaja, Valentina še enkrat pogleda v smer gozda. »Tukaj se vse začne. In konča. Gozd te spremeni. In če imaš srečo, ti pusti, da ostaneš.«

Napisal: K. J.

Vir: Facebook, Svet

The post Ste vedeli, da v Sloveniji lovi tudi 715 žensk? Spoznajte eno izmed njih! first appeared on NaDlani.si.