ARTICLE AD
Plača je s tem mesecem nižja. Pripravite se, saj se z današnjim dnem, 1. julijem 2025, na vaših plačnih listah in pokojninskih nakazilih pojavlja nekaj novega. V veljavo je namreč stopil obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo, kar pomeni, da boste imeli v žepu manj denarja. Ne le to, tudi delodajalci se bodo srečali z višjimi stroški. Ta finančni ukrep je ključen del postopnega uveljavljanja Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi končno vzpostavil celovit sistem oskrbe za naše starejše in bolne.
Kaj je prispevek za dolgotrajno oskrbo in koliko vas bo stal?
Obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo se obračunava v višini enega odstotka od osnove. Zaposleni in delodajalci ga plačujejo od bruto plače, medtem ko upokojenci prispevek poravnajo od svoje neto pokojnine.
Minister za solidarno prihodnost, Simon Maljevac, pojasnjuje, da je namen prispevka zagotoviti stabilno financiranje sistema dolgotrajne oskrbe. Po podatkih ministrstva se v letu 2025 pričakuje zbranih približno 255 milijonov evrov, od katerih naj bi bilo za neposredne stroške dolgotrajne oskrbe porabljenih okoli 180 milijonov evrov.
Poglejmo konkretne številke, ki kažejo na neposredni vpliv na vaše finance:
- Zaposleni s povprečno bruto plačo (2.464 evrov): Ta oseba bo na mesec prispevala približno 24 evrov. Enak znesek, torej okoli 24 evrov, bo moral prispevati tudi njen delodajalec. Skupni mesečni strošek za povprečno plačo tako znaša blizu 50 evrov.
- Upokojenec s povprečno starostno pokojnino: Njegov mesečni prispevek bo znašal okoli 9 evrov.
Prispevek bo prvič obračunan pri julijskih plačah oziroma pokojninah, kar pomeni, da bo finančni odtegljaj na bančnih računih državljanov viden že konec meseca.

Obljubljene storitve in namen zakona
Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki se je začel postopno izvajati januarja lani, z današnjim dnem uvaja tudi oskrbo na domu. Vlada obljublja, da bo sistem upravičencem omogočal dostop do vrste brezplačnih storitev, vključno s pomočjo socialnih oskrbovalcev, fizioterapijo, delovno terapijo in e-oskrbo za spremljanje gibanja in zaznavanje morebitnih padcev.
Primarni cilj je razbremeniti družine, izboljšati kakovost življenja ljudi, ki potrebujejo pomoč, in jim omogočiti čim daljše bivanje v domačem okolju, kar bi zmanjšalo potrebo po institucionalni oskrbi.
Odzivi in kritike
Uvedba prispevka in delovanje zakona pa sprožata precejšnje polemike in ostre kritike iz različnih krogov. Med najpogostejšimi očitki so:
- Višina prispevkov: Mnogi menijo, da je finančno breme, ki ga prinaša prispevek, prekomerno.
- Nepregledna poraba sredstev: Pojavljajo se vprašanja o transparentnosti in učinkovitosti porabe zbranih sredstev.
- Priprava zakona: Kritiki opozarjajo na pomanjkljivosti in slabo organizacijo pri pripravi in uvajanju zakona.
Stranka SDS, na primer, izpostavlja, da “prava oskrba na domu za večino ljudi ostaja nedosegljiva”. Kot argument navajajo, da zakon ne zagotavlja dovolj kadra, sredstev ali jasne vsebine za dejansko izvedbo obljubljenih storitev. Proces ocenjevanja upravičenosti in omejene zmogljivosti izvajalcev po mnenju kritikov dodatno otežujejo dostop do nujno potrebnih storitev.
Kateri so naslednji koraki?
Uvedba obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo predstavlja pomembno finančno in sistemsko spremembo za vse državljane. Medtem ko vlada vztraja pri nujnosti vzpostavitve celovitega sistema oskrbe, javnost in opozicija opozarjata na morebitne pomanjkljivosti in razkorak med zastavljenimi cilji ter realnostjo na terenu.
Prihodnji meseci bodo ključni. Pokazali bodo, kako se bo nov sistem uveljavil v praksi, ali bo uspel doseči zastavljene cilje in kako bo obvladoval kritike glede svoje učinkovitosti in dostopnosti.
Napisal: K. J.
Vir: e-maribor.si, Freepik
The post Ste vedeli, da je vaša plača od julija nižja kot doslej? Delodajalec pa bo plačal še več first appeared on NaDlani.si.