Ste decembra preveč jedli? Nič hudega

Decembrsko prenajedanje ni le občutek teže v želodcu ali kakšen dodaten kilogram. Gre za precej konkreten stres za telo, ki v nekaj tednih dobi bistveno več hrane, sladkorja in alkohola, kot jih je vajeno. Telo se na to ne odzove z enim samim simptomom, temveč s celo verigo procesov, ki jih večina ljudi občuti, ne da bi vedela, zakaj.

Najprej se spremeni delovanje prebavil. Večji obroki in visoka vsebnost maščob upočasnijo praznjenje želodca. To pomeni, da hrana dlje časa ostaja v prebavnem traktu, kar poveča pritisk, povzroča napihnjenost in pogosto tudi zgago. Še posebej izrazito je to pri večernih obrokih, ki so v decembru pogosto največji v dnevu. Takrat telo namesto nočnega počitka več ur aktivno prebavlja.

Jetra so eden najbolj obremenjenih organov v prazničnem času. Njihova naloga ni le razgradnja alkohola, temveč tudi presnova maščob in uravnavanje krvnega sladkorja. Ko so jetra hkrati soočena z več alkohola, sladkorja in nasičenih maščob, začnejo delovati manj učinkovito. Posledica je občutek splošne utrujenosti, težke glave in včasih celo rahla slabost, ki je ljudje pogosto ne povezujejo s hrano, temveč z domnevnim pomanjkanjem spanca.

Zelo pomembna, a pogosto spregledana posledica decembrske prehrane je vpliv na krvni sladkor. Sladice, pecivo in sladkane pijače povzročijo hitre poraste glukoze v krvi, temu pa sledi hiter padec. Prav ti padci so razlog za nenadno utrujenost, razdražljivost in močno željo po novi sladki ali mastni hrani. Telo se tako ujame v krog, kjer kratkotrajna energija vodi v še večjo izčrpanost.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje ima v Sloveniji že sicer več kot polovica odraslih čezmerno telesno težo. December ni vzrok za ta problem, ga pa pogosto poglobi. Ne toliko zaradi nekaj prazničnih obrokov, temveč zaradi večtedenskega presežka kalorij v kombinaciji z manj gibanja. Telo v tem času presežke energije ne porabi, temveč jih začne shranjevati, predvsem v obliki maščobnih zalog.

Prenajedanje vpliva tudi na hormone. Večje količine hrane, zlasti zvečer, motijo izločanje melatonina, hormona spanja. To pomeni, da človek težje zaspi ali pa se ponoči večkrat prebuja. Slab spanec pa ima neposreden vpliv na apetit naslednji dan, saj povečuje izločanje hormona lakote in zmanjšuje hormon sitosti. Tako se utrujenost in prenajedanje medsebojno krepita.

Opazen, a pogosto napačno razumljen pojav po praznikih je tudi zadrževanje vode v telesu. Slana hrana, suhomesnati izdelki in alkohol povzročijo, da telo zadrži tekočino, kar se kaže kot otekanje obraza, prstov in nog. To ni maščoba in običajno izgine v nekaj dneh, ko se prehrana normalizira, vendar pomembno vpliva na počutje in samopodobo.

Kljub vsem tem odzivom pa telo ni tako krhko, kot se včasih zdi. Če po praznikih ne posežemo po skrajnih dietah, temveč postopno zmanjšamo količine hrane, povečamo vnos tekočine in se več gibamo, se večina teh procesov hitro umiri. Jetra se razbremenijo, krvni sladkor se stabilizira, prebava se pospeši in energija se začne vračati.

Decembrsko prenajedanje torej ni katastrofa, je pa jasen signal telesa, da potrebuje nekaj časa za ravnovesje. Težava nastane šele, ko praznični način prehranjevanja postane navada, ne izjema. Prav zato je januar za marsikoga prelomnica – ne zaradi zaobljub, temveč zato, ker telo samo začne zahtevati spremembo.