Starši, pozor! Šolski sistem se spreminja – kaj to pomeni za vašega otroka?

18 hours ago 7

ARTICLE AD

Slovenske osnovne šole se bodo kmalu znašle pred pomembnimi spremembami. Predlog novele Zakona o osnovni šoli, ki je trenutno v javni razpravi, prinaša nova pravila glede uporabe elektronskih naprav, ocenjevanja, izostankov in celo varnostnih pregledov. Ampak kaj to pomeni za učence, starše in učitelje? In kako bo vplivalo na vsakdan v šolah? Tu so podrobnosti.

Tehnika in digitalne tehnologije kot nov obvezni predmet

Digitalizacija je del našega življenja – in to neizogibno vpliva tudi na izobraževanje. S 1. septembrom 2028 naj bi v 7. razredu osnovne šole začel veljati nov obvezni predmet tehnika in digitalne tehnologije. Po navedbah Ministrstva za vzgojo in izobraževanje (MVI) je cilj tega predmeta izboljšati digitalno pismenost otrok in jih pripraviti na prihodnost, ki jo bodo krojile umetna inteligenca, avtomatizacija in napredne tehnologije (poroča Delo).

A kako bo to videti v praksi? Po nekaterih podatkih naj bi predmet vključeval vse, od osnove programiranja do varne rabe interneta in tehničnih spretnosti. Kar je logično – današnji otroci so rojeni v digitalni svet, a to ne pomeni, da ga znajo varno in učinkovito uporabljati.

Elektronske naprave? Le pod določenimi pogoji!

Telefon pod klopjo in sporočila sošolcu sredi pouka? Temu naj bi se šole v prihodnje izogibale bolj sistematično. Predlog novele določa, da bodo osebne elektronske naprave dovoljene le za pedagoške aktivnosti, ki jih bo opredelil letni načrt šole. Če jih učenci ne bodo potrebovali za pouk, jih bodo morali odložiti v poseben prostor.

Izjema? Naprave, ki jih otrok potrebuje zaradi zdravstvenih razlogov. Ampak to ni vse – v primeru suma, da ima učenec pri sebi prepovedane predmete (droge, orožje, alkohol, elektronske cigarete ipd.), bodo lahko šole izvedle varnostni pregled. Kar odpira vprašanje – kako daleč lahko gredo šole pri nadzoru? Na ministrstvu pravijo, da je cilj zagotoviti varnost, ne pa kršiti zasebnosti (poroča ZDruženje Občin Slovenije).

Opisno ocenjevanje tudi v tretjem razredu

Ocenjevanje je vedno vroča tema. Od leta 2026 dalje bo v 3. razredu uvedeno opisno ocenjevanje – nekaj, kar smo do zdaj poznali le v prvih dveh razredih. Zakaj ta sprememba? Strokovnjaki pravijo, da opisno ocenjevanje boljše odraža napredek otroka in ne povzroča nepotrebnega stresa, ki ga lahko prinese klasična ocena od 1 do 5.

A nekatere starše skrbi, da otroci ne bodo dovolj pripravljeni na kasnejše ocenjevanje v višjih razredih. Na drugi strani pa pedagogi poudarjajo, da gre za pozitiven premik – manj tekmovalnosti, več pravega razumevanja snovi.

Več odgovornosti za starše, strožji ukrepi pri izostankih

Ali naj bo izostanek otroka le stvar odločitve staršev? Po novem ne več. Predlog določa, da morajo starši v dveh dneh po prvem izostanku razredniku sporočiti vzrok, v petih dneh po vrnitvi pa dostaviti opravičilo. Če bo izostankov preveč, lahko šola obvesti Center za socialno delo (CSD) in celo sproži prekrškovni postopek zoper starše.

Ne le to – Če bo učenec trikrat prejel vzgojni opomin in vzgojne dejavnosti ne bodo dosegle namena, ga bo šola lahko prešolala na drugo ustanovo. Brez soglasja staršev. To je ena od bolj kontroverznih točk, saj se nekateri bojijo, da bo lahko prišlo do zlorab.

Ukrepi za boljšo varnost v šolah

Tragični dogodki, povezani z nasiljem v šolah, so v zadnjih letih postali globalna skrb. Slovenija (k sreči) ni med državami z resnimi primeri strelskih napadov, a vseeno želi vlada ukrepati preventivno.

Po novem bo šola dolžna izvesti varnostne ukrepe, kadar pride do ogrožanosti učencev. Z učenci, ki bi sprožili nevarne situacije, bodo morali izvajati dodatne vzgojne ukrepe. Šolska pravila se bodo tako zaostrila, z namenom večje varnosti otrok (poroča MVI).

Brezplačen prevoz? Ostaja 4-kilometrska meja

Zadnja različica predloga zakonodaje ohranja pravilo, da imajo otroci pravico do brezplačnega prevoza, če je njihova šola oddaljena vsaj štiri kilometre od doma. Nekateri predlogi so predvidevali znižanje te meje na dva kilometra, a so občine to odločno zavrnile – preprosto zato, ker bi to pomenilo prevelike dodatne stroške.

Za mnoge starše, predvsem v ruralnih območjih, to ostaja pomembna tema. Nekateri opozarjajo, da so nekateri otroci primorani prehoditi nevarne poti, ker niso upravičeni do prevoza. Ali bo zakon tu doživel še kakšno spremembo? Možno je.

Mnenja strokovnjakov in učiteljev

Medtem ko ministrstvo poudarja, da bodo spremembe izboljšale kakovost pouka in dvignile raven varnosti, imajo strokovnjaki in učitelji o tem mešane občutke.

Pedagoška stroka opozarja, da bi se nekateri ukrepi lahko izkazali za dvorezni meč. Predvsem so zaskrbljeni glede omejitev uporabe elektronskih naprav. Po eni strani podpirajo nadzor nad mobilnimi telefoni, ki v razredih pogosto motijo pouk, po drugi strani pa opozarjajo, da digitalizacija zahteva ravno obratno – več vključevanja tehnologije v učni proces. “Popolna prepoved uporabe elektronskih naprav v šolah je lahko korak nazaj, če ne bo hkrati strateško vpeljanih digitalnih metod učenja,” pravi prof. dr. Janez Novak, strokovnjak za izobraževanje.

Prav tako nekateri učitelji izražajo skrb glede dodatnega administrativnega bremena, ki ga bodo prinesli ukrepi za spremljanje izostankov in nova pravila pri ocenjevanju. “že zdaj imamo ogromno birokracije, zdaj pa bomo morali voditi še več evidenc in se ukvarjati z vzgojnimi ukrepi, ki bi jih morali urejati starši doma,” opozarja učiteljica osnovne šole v Ljubljani.

Reakcije staršev in učencev

Starši so glede sprememb prav tako razdeljeni. Na eni strani podpirajo ukrepe za večjo varnost, zlasti preverjanje torb v primeru suma na nevarne predmete, po drugi strani pa so skeptični do nekaterih novih pravil.

Ena najbolj kontroverznih sprememb je možnost prešolanja otroka brez soglasja staršev. Starši so zaskrbljeni, da bi lahko ta ukrep privedel do arbitrarnosti in zlorab. “Zdi se mi nesprejemljivo, da bi lahko mojega otroka premestili na drugo šolo, ne da bi se z mano predhodno posvetovali,” pravi Ana K., mati četrašolca.

Medtem pa se učenci najbolj obremenjujejo z dvema spremembama: omejitvami uporabe telefonov in opisnim ocenjevanjem v tretjem razredu. Nekateri starejši učenci menijo, da jim telefoni pomagajo pri učenju, drugi pa, da bi morali o omejitvah odločati starši, ne šola.

Primerjava s tujino

Podobne reforme so že uvedle druge evropske države, vendar z različnimi rezultati.

V Franciji so leta 2018 uvedli popolno prepoved uporabe telefonov v osnovnih in srednjih šolah, kar je po mnenju oblasti zmanjšalo motnje pri pouku in izboljšalo disciplino. Vendar pa so nekateri učitelji opozorili, da je to ponekod otežilo uporabo sodobnih učnih metod.

Na Finskem, ki je pogosto predstavljena kot vzorčni primer izobraževalnega sistema, so pred nekaj leti začeli spodbujati digitalizacijo, a so hitro ugotovili, da digitalni načini poučevanja niso vedno učinkoviti pri vseh predmetih. Posledično so v nekaterih delih sistema spet povečali delež klasičnih metod učenja.

V Nemčiji so pravila glede ocen in prešolanja zelo stroga – učenci, ki ne dosegajo minimalnih standardov, morajo ponavljati razred ali se prešolati, pri čemer imajo starši določeno, a ne absolutno pravico veta.

Kako bo delovalo preverjanje torb?

V primeru suma, da ima učenec pri sebi prepovedane predmete (droge, orožje, alkohol, elektronske cigarete ipd.), bo lahko šola izvedla varnostni pregled. Po trenutno dostopnih informacijah bodo morali pregledi potekati ob prisotnosti dveh odraslih oseb, ki bosta sestavili zapisnik.

Kako bo urejeno ocenjevanje v praksi?

Opisno ocenjevanje v tretjem razredu bo pomenilo, da bodo otroci namesto klasičnih ocen prejeli podrobnejše povratne informacije o svojem napredku. Sistem je podoben tistemu, ki ga že poznamo v prvih dveh razredih, kjer učitelji opisno ocenjujejo napredek otroka pri posameznih predmetih.

Kdo bo odločal o prešolanju učencev?

Po novem bi lahko šola sama sprejela odločitev o prešolanju učenca, če bi ta trikrat prejel vzgojni opomin in ne bi izkazoval izboljšanja vedenja. Postopek bi moral biti dokumentiran, vendar ne bi zahteval soglasja staršev.

Bo več administrativnega dela za učitelje?

Zdi se, da da. Novi ukrepi bodo od učiteljev zahtevali več papirologije – od vodenja evidenc o izostankih do izvajanja novih vzgojnih ukrepov. “Vsaka nova ureditev pomeni dodatno breme za učitelje, ki bi se morali osredotočiti na pouk, ne pa na birokracijo,” pravi profesor slovenskega jezika iz Maribora.

Bo digitalizacija izboljšala ali poslabšala kakovost pouka?

Mnenja so deljena. Nekateri strokovnjaki menijo, da bo nov predmet tehnika in digitalne tehnologije izboljšal digitalno pismenost otrok, drugi pa opozarjajo, da lahko prevelika osredotočenost na tehnologijo zmanjša učinkovitost klasičnega pouka.

Kaj to pomeni za prihodnost šol?

Veliko novosti, veliko sprememb. Nekatere so logične in potrebne (varnost, digitalizacija), druge pa dvigujejo prah (prešolanje brez soglasja staršev, stroži nadzor nad izostanki). Ključno vprašanje, ki ostaja: bodo te spremembe res izboljšale kakovost izobraževanja, ali bomo zgolj priča več birokracije in togosti sistema?

Javna razprava je odprta do 28. marca. Kaj menite vi?

Pripravil: N. Z.

Vir: