Srhljiva zgodba matere, ki so ji rekli, da je sin umrl: Želi si izvedeti resnico

Petra Lorbek se sprašuje, kaj se je zgodilo z njenim sinom. Dejali so ji, da je umrl, a danes temu ne verjame.

Ko so mi prišli povedat, da je nekaj narobe, se mi je podrl svet

“1998 sem bila noseča s prvim sinom. 17. 6., malo pred polnočjo, sem dobila popadke. 18. 6. sem rodila sina s carskim rezom. Takrat so mi rekli, da je z mojim sinom nekaj narobe. Prepeljan je bil na mariborsko pediatrijo. Jaz sem ga videla šele četrti dan. Šele takrat so mi dovolili k njemu. Videla sem ga priključenega na vse aparature. Ko so mi prišli povedat, da je nekaj narobe, se mi je podrl svet. Ko pa so mi tisto jutro rekli, da je umrl … ne znam opisati tega občutka. Ne vem, kaj naj rečem. Grozno mi je bilo,” opiše sprva.

Povedala je, da je prvi dan prišel k njej doktor, ne spomni se njegovega imena. Rekel je, da je z otrokom slabo, “da je spil plodovnico, da ima poškodovane možgane, da je zato pripeljan na pediatrični oddelek.” Nato ji je rekel: “Kaj bi vi radi? Reševali smo vas, ne pa njega.” Oni bi morali reševati oba. Ne vem, ko se spomnim zdaj, so bili čudni dogodki, ki so me spremljali vsa leta, ki jih ne bom pozabila.”

Čeprav svojega otroka ni videla takoj, ni bila edina, ki ga je videla. Videla sta ga tudi njegov oče in njena tašča

“Moj mož je drugi dan šel otroka pogledat. Naredil je štiri fotografije otroka. Bil je v inkubatorju, imel je priklopljeno nekaj na srček, pritisk in sondico, po kateri so ga hranili. Videla ga je tudi tašča, tudi ona v istem stanju. Oba sta rekla, da je bil ten kože normalen, da ni kazal znakov, da bi mu šlo slabo, da bi imel dihalno stisko. Ko sem jaz njega videla četrti dan, je bil priklopljen na vse aparature. Ne vem, ali so delale ali ne, to me takrat ni zanimalo, gledala sem samo njega.”

Pove, da se od svojega otroka ni mogla posloviti

“Rekli so, da ga ne morem videti, ker nisem sposobna. Dali so mi injekcije s pomirjevali. V tistem trenutku res nisem bila sposobna. Tako me je sesulo … ne vem, kako naj vam to opišem. Rekli so mi, da bo obdukcija in naj ne skrbimo, da bodo oni prevzeli pokop mojega otroka. Jaz se s tem, po pravici povedano, nisem obremenjevala.”

V obdukcijskem poročilu piše, da je bil otrok večkrat oživljan. “Menim, da če je bil oživljan, bi ga morali takoj priklopiti na aparature. Vsaj tako si jaz predstavljam.”

Leto dni kasneje je prejela vabilo na obvezno cepljenje otroka

“Poklicala sem na cepilni center in jih vprašala, kako je mogoče, da sem dobila vabilo, čeprav je moj otrok umrl. Gospa mi je odgovorila, da oni niso prejeli nobenega obvestila, ki bi nakazovalo, da je otrok umrl.”

Sin ni bil vpisan v mrliško knjigo. “Odpravila sem se na Upravno enoto Maribor in zaprosila za mrliški list otroka. Gospa mi je rekla, da mi ga ne more izdati, ker otrok ni vpisan. Rekla je: ‘Pridite, da vam pokažem – žal ni vpisan.’ Pokazala mi je seznam na treh straneh. Mojega otroka ni bilo ne pod priimkom Tadić ne pod priimkom Lorbek. Rekla mi je, naj počakam zunaj, da se posvetuje z nadrejeno osebo in poskusi pomagati. Čez pol ure mi je prinesla mrliški list.”

‘Dober dan, prišla sem pogledat vas in otroka.”

Nov šok je sledil po prihodu domov. Čez nekaj dni je doživela obisk, ki jo je globoko pretresel. “Domov sem šla na lastno odgovornost. Drugi dan je k meni prišla patronažna sestra. Prišla je po stopnišču, rekla: ‘Dober dan, prišla sem pogledat vas in otroka.’ V tistem trenutku sem začela jokati. Rekla sem ji, da je otrok umrl. Ne znam vam opisati tistega trenutka. Prebledela je, rekla: ‘Ojoj, oprostite, meni ni nihče povedal, niso mi javili, da je umrl.’ Ostala je pri meni in me tolažila.”

Leto dni kasneje je prejela vabilo na obvezno cepljenje otroka

“Poklicala sem na cepilni center in jih vprašala, kako je mogoče, da sem dobila vabilo, čeprav je moj otrok umrl. Gospa mi je odgovorila, da oni niso prejeli nobenega obvestila, ki bi nakazovalo, da je otrok umrl.”

Sin ni bil vpisan v mrliško knjigo

“Odpravila sem se na Upravno enoto Maribor in zaprosila za mrliški list otroka. Gospa mi je rekla, da mi ga ne more izdati, ker otrok ni vpisan. Rekla je: ‘Pridite, da vam pokažem – žal ni vpisan.’ Pokazala mi je seznam na treh straneh. Mojega otroka ni bilo ne pod priimkom Tadić ne pod priimkom Lorbek. Rekla mi je, naj počakam zunaj, da se posvetuje z nadrejeno osebo in poskusi pomagati. Čez pol ure mi je prinesla mrliški list.”

Tudi otrokova zapestnica se ni ujemala z dokumenti. Ni bila identična. ” Na fotografijah se ne vidi, da bi imel otrok zapestnico na roki. Na enem dokumentu pa je tudi navedeno, da je bil moj sin ob odpustu težji za približno 450 gramov, kot ob rojstvu. To so stvari, ob katerih se človek preprosto vpraša.”

Celotni zgodbi lahko prisluhnete spodaj.

The post Srhljiva zgodba matere, ki so ji rekli, da je sin umrl: Želi si izvedeti resnico appeared first on Lokalec.si.