
V 30. letih preteklega stoletja se je v Evropi odvijala napeta geopolitična igra, v okviru katere so se sklepala številna na prvi pogled protislovna zavezništva med državami. Takšen je bil tudi pakt Molotov-Ribbentrop avgusta 1939 med Hitlerjevo Nemčijo in Stalinovo Sovjetsko zvezo. Obe diktaturi, nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza, sta bili ideološko na popolnoma različnih bregovih, a sta s figo v žepih sklenili pakt o nenapadanju. Goreči protikomunist Adolf Hitler je potreboval mir na vzhodu oziroma mir z Rusijo, da je lahko uničil Poljsko ter se spopadel s Francijo in Veliko Britanijo (podobno, kot si je leta 1934 s paktom o nenapadanju s Poljsko zavaroval hrbet, da si je priključil Avstrijo in razkosal Češkoslovaško), Stalin pa je sklenil pakt, ker je želel razrahljati zavezništvo med Nemčijo in Japonsko in ker je pričakoval, da se bo Nemčija na zahodni fronti tako kot v prvi svetovni vojni zapletla v dolgotrajno krvavo vojno s Francijo in Veliko Britanijo, ki bo izčrpala vse strani, kar bo na koncu izkoristila Sovjetska zveza. A se je Stalin uštel. Hitler je z bliskovito vojno porazil Francijo in zavladal vsej celinski zahodni Evropi. Tako kot je leta 1939 kljub paktu o nenapadanju napadel Poljsko, je Hitler junija 1941 znova prekršil sklenjeni pakt in napadel Sovjetsko zvezo. To je bila njegova usodna napaka.