Sramotno nizko črpanje evropskih sredstev: Kako je Slovenija padla na dno lestvice?

Sramotno nizko črpanje evropskih sredstev: Kako je Slovenija padla na dno lestvice?

Slovenija tone na dno lestvice držav Evropske unije pri črpanju evropskih sredstev, kar vzbuja resne skrbi o njeni sposobnosti izkoristiti priložnosti za razvoj. Po najnovejših podatkih Evropskega računskega sodišča, objavljenih maja 2025, se Slovenija pri koriščenju sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost uvršča na predzadnje mesto, prav tako pa močno zaostaja pri porabi kohezijskih sredstev za obdobje 2021–2027. Od razpoložljivih 14,4 odstotka dodeljenih sredstev je država porabila zgolj 0,7 odstotka, kar je sramotno nizko in daleč za povprečjem Unije.

Poročilo Evropske komisije, razkriva, da je Slovenija do konca 2024 zaprosila za manjši delež sredstev iz Načrta za okrevanje le od Bolgarije. Še bolj skrb vzbujajoč je padec v primerjavi z obdobjem 2014–2020, ko je Slovenija dosegla 90-odstotno črpanje in se povzpela na četrto mesto v EU. Danes je slika povsem drugačna: neučinkovitost, birokratske ovire in zamude pri pripravi projektov so državo pahnile v položaj, ki ogroža njeno gospodarsko prihodnost.

Pozivi k ukrepanju brez oprijemljivih rezultatov

Komisija Državnega zbora za nadzor javnih financ je januarja 2025 ostro kritizirala Vlado RS in zahtevala takojšnje ukrepe za odpravo zaostanka. Predsednik komisije Jernej Vrtovec je brez dlake na jeziku zavrnil izgovore o poplavah leta 2023 ali domnevno slabo pripravljenih projektih prejšnje vlade, poudarjajoč, da je neučinkovitost nesprejemljiva. Vlada mora v 15 dneh predložiti analizo vzrokov in konkreten načrt za izboljšanje. Minister za kohezijo Aleksander Jevšek se z očitki ne strinja in napoveduje spremembe zakona o regionalnem razvoju ter nove razpise, a ti obljubljeni ukrepi za zdaj ostajajo na papirju, brez vidnih rezultatov.