Sramota brez primere. Tako so ilegalni naseljenci uničili Malo Loko – poglejte, kaj je ostalo

4 hours ago 12

ARTICLE AD

MALA LOKA, 8. april 2025 – Tisti torek bo ostal zapisan v spominu. Ne zaradi pomladnega sonca. In ne zaradi praznikov, ki so bili pred vrati. Ampak zaradi dela – neprijetnega, a nujnega.

Nekaj dni prej je ilegalno naseljen par – pripadnik romske skupnosti in njegova partnerka – končno “pospravil” svoje reči (če temu lahko sploh tako rečemo) in odšel. Za sabo pa pustil nekaj, česar noben kraj, pa naj bo še tako majhen, noče: smrad, smeti in veliko razočaranje.

Po poročanju vaščanov (neuradno) je par živel v zasilno postavljenem bivališču na robu vasi kar nekaj mesecev. Nihče jih ni povabil – prišli so sami. In prav tako tiho, kot so prišli, so tudi odšli.

No, skoraj tiho.

Ekološki šok, razprostrt med drevesi

Ko so vaščani stopili na zapuščeno območje, jih je zadelo. Plastika, razbite omare, ostanki starih preprog, gnile vreče s še bolj sumljivo vsebino. Kot bi narava jokala pod težo človeške brezbrižnosti.

“Ena stvar je, da zapustiš kraj, kjer si živel. Povsem nekaj drugega pa je, da za sabo pustiš takšen kaos,” je pripomnil eden od krajanov, ki je tistega dne prijel za rokavice in lopato.

In res. To ni bila samo »mala packarija«, kot bi kdo poskušal minimalizirati problem. Bila je prava mala ekološka bomba.

Vaščani: Brez jamranja – gremo v akcijo

Če kaj loči Malo Loko od večjih krajev, je to – skupnost. Ko se je razširila novica, kaj je ostalo, ni bilo časa za filozofiranje. Pričakovanje, da bo občina uredila stvari, je bilo prihranjeno za kakšen drug svet – ne pa za Malo Loko.

V nekaj urah so se organizirali. Lopate, vreče, traktorji. Podporo so ponudili še KS Velika Loka in Komunala Trebnje (ki, iskreno rečeno, že tako pogosto rešujeta, kar drugi pustijo za sabo).

“Ne glede na to, kako majhni smo, vedno stopimo skupaj, ko je treba zaščititi našo naravo,” je z nasmeškom povedal drug vaščan – medtem ko je vlekel polno vrečo plastike po blatni poti.

Šokantna najdba med odpadki: nagrobna plošča

Kot da vse to ni bilo dovolj, je eden izmed vaščanov, medtem ko je obračal kosovne ostanke, naletel na nekaj, ob čemer so vsi obnemeli – nagrobno ploščo.

Ja, prav ste prebrali. Med umazanijo in razpadajočimi smetmi je ležala napisna nagrobna plošča. Čista ironija: v življenju brezbrižnost, po smrti… pa zanemarjena spominčica?

Kaj počne nagrobnik med odpadki – ostaja skrivnost.

Vaščani so takoj fotografirali najdbo in objavili sliko na družbenih omrežjih v upanju, da se lastnik – če je še kje – javi. Čeprav so mnogi šepetali, da je najdba bolj simptom globljih problemov, ki jih prevečkrat pometemo pod preprogo.

Mala Loka kot zgled

Kaj se lahko naučimo od Male Loke? Da ni vseeno. Da ni prav, da rečemo »samo še ene smeti«. Da vsak kraj, ne glede na to, kako majhen je na zemljevidu, šteje.

Čeprav večina državnih institucij rada govori o »vključenosti«, »integraciji« in »strpnosti«, na terenu pogosto ostajajo le velike besede – in mali ljudje, ki pobirajo posledice.

“Takšne situacije nas samo še bolj povežejo,” so zapisali vaščani v skupni objavi.

In prav imajo. Saj ne gre samo za naravo. Gre za spoštovanje. Gre za odgovornost.

Kaj zdaj?

Vprašanje, ki visi v zraku: Ali lahko preprečimo podobne zgodbe v prihodnje?

Prav veliko upanja, da bodo oblasti hitro ukrepale, nimajo. V Trebnjem – kjer se s problematiko ilegalnih naselitev srečujejo že vsaj desetletje – postopki pogosto trajajo predolgo. In ko pridejo do konca, je škoda že narejena.

Pa vendar. Male Loke ne moreš kar tako ustaviti.

Tudi če pride naslednja »ekološka bomba«, bodo vaščani spet stopili skupaj. Zavihali rokave – in očistili svoj košček sveta.

Ampak vseeno – ne bi škodilo, če bi tokrat prišli na pomoč še tisti, ki imajo v rokah več kot samo lopate.

Mala Loka

Majhna vas. Velika dejanja.

Če kdo še dvomi, da skupnost pomeni več kot zgolj geografsko lokacijo, naj pride v Malo Loko. Pa naj prinese še kakšno vrečo za smeti.

Zdaj jo morda ne bodo potrebovali – narava ponovno diha. A kdor pozna zgodovino kraja (in vasi okoli Trebnjega nasploh), ve, da življenje tukaj vedno poteka malo po robu. In da se domačini ne zlomijo zlahka.

Ker včasih – samo včasih – srce vasi bije močnejše od vseh problemov, ki jih pripelje svet.

Pripravil: N. Z.

Vir: