Sprejeti resnico, ki je morda različna od naše

Preseganje nacionalizmov, mejnih pregrad in ponovno odkrivanje večetnične kompleksnosti v obmejnih prostorih so bile vodilne niti pri omizju mladih univerzitetnih raziskovalk v sklopu dvodnevnega posveta Evropeistične akademije v Gorici in bruseljske fundacije Coppieters na temo Bodočnost demokracije v Evropi. Pri šestih omizjih so se zvrstila razmišljanja o krizi Evropske unije, o potrebi po novih oblikah participacije državljanov, o vlogi čezmejnega sodelovanja kot motorju evropske integracije, o preseganju zgodovinskih ločitev in zamer.

Na omizju, ki ga je vodil Antonello Nasone z Univerze v Sassariju in je bilo posvečeno obmejnemu prostoru med Italijo in Slovenijo, je kot prva spregovorila Katja Virloget s Primorske univerze v Kopru. Izhajala je iz multidisciplinarnega projekta raziskovanja preteklosti, konfliktov in travmatičnih spominov, iz česar je izluščila tudi vrsto zanimivih napotkov za preseganje delitev. Mnogi za obe sosednji državi moteči spomini so dolgo bili zabrisani, eni in drugi so se šli nekega kompetitivnega samopomilovanja, kjer se je vsaka stran skušala predstavljati kot glavna ko že ne edina žrtev zgodovinskih krivic.

Prisluhniti spominom

Kako to preseči? Predvsem tako, da prisluhnemo drug drugemu, da razkrivamo tudi zamolčane vidike preteklosti, da se empatično postavimo v kožo drugega, z njim sočustvujemo in sprejemamo njegovo resnico, ki je morda različna od naše. Sprava temelji predvsem na priznanju lastnih krivd, naloga vsake strani je, da najprej pošteno prizna krivice, ki jih je zagrešila drugemu, priznanje in obžalovanje njej prizadetih krivic pa bo primarna naloga druge strani.

Janine Schemmer z Univerze na Dunaju je poročala o izsledkih raziskovalnega projekta o prepletanju in mešanju identitet v regiji Alpe Jadran in to še v času pred uveljavitvijo nacionalizmov in nacionalnih držav, ki so ta prostor ločile z državnimi in etničnimi mejami. Raziskava je zajela 19. stoletje, točneje obdobje med letoma 1815 in 1914, se pravi med Dunajskim kongresom, ki je po porazu Napoleona na novo zarisal meje v Evropi, in prvo svetovno vojno, ki je ponovno grobo posegla v zgodovino prostora. Raziskovalci so se osredotočili na trikotnik med Celovcem, Ljubljano in Trstom.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.