Spoštljiv poklon ustvarjalcu in človeku iz narave

V Rokodelskem centru Ribnica je več kot sto obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije sobotno popoldne spoštljivo preživelo ob ogledu razstave udeležencev Likovne kolonije Zeleni most ter predstavitvi knjige Vredno je živeti vsestranskega Braneta Žuniča iz Grčaric. Neumornega likovnega ustvarjalca ter ljubitelja vsega lepega – predvsem narave in življenja v njej – pozna vsa Slovenija.

»Gospod Brane je resnično nekaj posebnega. Takšnih posebnežev si lahko samo želimo,« je uvodoma njegov opus razkrila Anamarija Stibilj Šajn, umetnostna zgodovinarka, kustosinja, likovna kritičarka in kuratorka. Ima izjemno sposobnost pristnega čutenja in globok odnos do narave ter človeka. To zna prenesti tako v pisano besedo kot tudi v likovno podobo – v sliko ali kip. Vse to se odraža v njegovih delih, ki so zelo sporočilna. V kipih in slikah pogosto upodablja elemente narave, živalski svet in žensko figuro, hkrati pa izraža tudi globlje osebne vsebine, ki jih bogati z močno simboliko. Je človek, ki zna najti likovni izraz za svoj najbolj intimen notranji svet.

Zbrali so se z vseh vetrov.

Drža ni le ekološka ali etična – je življenjska

Z barvo, lesom, železom in drugimi materiali zna izraziti to, kar nosi v sebi. Njegove mogočne, robustne forme razkrivajo tudi nežno dušo – zlasti pri delu z lesom, kjer začutimo, kako se prepušča ritmom naravnega. Čeprav stremi k simboliki in figuri, njegovo delo nikoli ni nasilno – vse se odvija v tihem sožitju z naravo. Branetova drža ni le ekološka ali etična – je življenjska. Ne gre za idealizirano vračanje k naravi, temveč za pristno življenje z njo, z njenimi zakoni in cikli. Njegova umetnost je sled – in obenem povabilo, da mu sledimo. »Zato je vredno vzeti njegovo knjigo v roke in jo prebrati. Vsaka stran razkriva drobec življenjske filozofije, ki se tiho in vztrajno uresničuje v vsakdanjiku – in nas vabi k razmisleku o našem lastnem sobivanju s svetom,« je uveljavljena umetnostna zgodovinarka požela aplavz prisotnih.

Zeleni most – umetniški projekt, ki postaja gibanje

»To, da si danes kdo vzame čas za tak dogodek brez vprašanj »zakaj« in »kako«, je največja nagrada. To je več kot ponos,« je Brane žarel, ko so ga zasuli prijatelji z vseh koncev in se prepustil svojim razmišljanjem, mislim, ob katerih se je vredno ustaviti. Projekt Zeleni most, razstava in spremljajoča knjiga so več kot umetniški projekt – so osebna in družbena izpoved o nujnosti sobivanja, povezovanja in poslušanja. V projektu sodelujejo ljudje z vseh koncev Slovenije – od Koroške do Primorske in Gorenjske – mnogi že dve ali tri desetletja. Med njimi so tudi člani avtorjeve družine. Zeleni most opozarja tudi na pomanjkanje poslušanja v družbi. Svet je razcepljen – na ene, ki bi vse reševali z nasiljem, in druge, ki bi vse »počistili«. A obe skrajnosti sta napačni. Vmes obstaja tiha večina – ljudje, ki bi morali odločati, a ne vedo, kako, zakaj ali celo, da sploh lahko. Če se kot skupnost ne bomo začeli odzivati, nas bo pokopala pasivnost. Dvigniti se moramo nad svoj ego, ki je največja ovira sobivanju. Ljudje, ki v dobri veri ostajajo tiho, lahko nehote povzročijo največjo škodo.

Modrosti, ki jih prenaša po svetu

Navsezadnje je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni. »Pogosto se izogibamo povedati, kar mislimo. Ne zremo si v oči, ne izrečemo, kar nas teži. A če tega ne počnemo, nas nihče ne bo slišal,« je modrost, ki jo Brane prenaša po svetu. In sporočilo knjige: sobivanje zahteva najmanj dva. Tudi če smo si različni, lahko najdemo skupno nit – če le znamo poslušati in se povezovati. Razstava Zeleni most je tudi zgodba o Sloveniji – o narodu, ki se še vedno zna zbrati okoli vrednot, kot so vztrajnost, nenasilje in povezovanje. Potrebujemo voditelje in svetilnike, ki znajo ljudi združevati – ne z močjo ali denarjem, temveč z zgledom in delom.

»Divji« mož

Predgovor h knjigi je napisala Irena Gaytari Horvat, akademska slikarka iz Zagreba, živeča v Sloveniji, sicer Branetova soborka v projektu Zeleni most. »Braneta sem spoznala kot »divjega« človeka – tiste prave vrste divjega človeka. Takšnega, ki zna živeti v skladu z naravo. In ravno to naju povezuje. Tako sva postala prijatelja, saj se oba trudiva ohraniti del narave tudi za prihodnje generacije.«

V imenu Lovske zveze Slovenije je spominsko listino Društvu likovnega ustvarjanja Ribnica za sodelovanje, katerega predsednik je Brane, izročil Jani Šalamon.

Predstavitev knjige so s kulturnim programom popestrili člani pevske skupine Binklarji iz Novega Kota, skupine Zarja ter pevskega zbora Zveze lovskih družin Kočevje.

(mgć)