SPODRSLJAJI: Ubogi Agrigento, prestolnica kulture

Pred tedni se je v slovenskem tisku razvnela polemika o napačnih slovenskih napisih pod slikami del Andyja Warhola v Palači Attems Petzenstein v Gorici, vključeni v program GO!2025&Friends. Kaj takega je res nevšečno, še posebej, ker gre za prireditev neposredno povezano z velikim praznikom Evropske prestolnice kulture. A zgrešeni slovenski prevodi so mačje solze v primerjavi s tistim, kar se je zgodilo in se še dogaja v Agrigentu, letošnji italijanski prestolnici kulture.

Vse kaže, da se je izbira mesta na Siciliji za ta naziv rodila pod nesrečno zvezdo. Konec marca 2023 jo je slovesno sporočil takratni minister za kulturo Gennaro Sangiuliano. Poldrugo leto pozneje je bil zaradi politično-spolne zadevice prisiljen k odstopu ...

Agrigento je bilo sploh prvo mesto z desnosredinsko občinsko upravo, proglašeno za prestolnico italijanske kulture. Vsa dotedanja so bila levosredinsko obarvana. »To je zmaga za vso Sicilijo,« je izbiro evforično pokomentiral predsednik Dežele Sicilija, nekdanji predsednik senata Renato Schifani, in takoj zagotovil podporo deželne vlade. Ustanovljena je bila Fundacija Agrigento 2025, ki bi morala prireditvi dati zagon. Njen predsednik je postal Giacomo Minio, predstavnik deželne Zveze industrialcev. V organizacijo so bile vključene številne državne in deželne institucije, krajevnih je bilo bolj malo. Politični del je prevladal nad upravnim, besede nad dejanji. Posledice so bile kmalu na dlani. Alarmni zvonec je zazvonil že na cestni tabli, ki jo je podjetje Anas postavilo, da bi usmerilo turiste na razna prizorišča. Na njej je znamenita Dolina templjev postala »Valle di Templi« (namesto »dei Templi«), četrt, v kateri je prebival dramatik in nobelovec Luigi Pirandello, pa je bila iz pravilne »Contrada Caos« preimenovana v »Contrata Caos«.

Ubogi Pirandello je bil vdrugič užaloščen malo pred uradnim odprtjem. Po njem je poimenovano občinsko gledališče. 11. januarja letos je na njegovem odru igral znani italijanski džezovski pianist Enrico Pieranunzi. Deževalo je, pa je kar na lepem začelo liti skozi streho na oder. Preplah je bil velik, saj bi moral na tistem odru teden pozneje predsednik republike Sergio Mattarella uradno odpreti leto italijanske prestolnice kulture. Streho so na vrat na nos popravili, da se predsednik republike ni zmočil...

Do gledališča vodi cesta, ki je bila še nekaj dni pred uradnim odprtjem polna lukenj. Neprijetno bi bilo, ko bi moral Mattarella med vožnjo po njej poskakovati na avtomobilskem sedežu. Cesto so, kot streho gledališča, na vrat na nos preplastili. A ker je bilo časa premalo, da bi poprej odstranili dotrajani asfalt, so cestišče asfaltirali v celoti, tako so tudi pokrovi kanalizacije »izginili« pod svežim asfaltom. Po Mattarellovem odhodu so delavci z detektorjem kovin iskali pokrite pokrove...

Zaradi teh »nevšečnosti« je le teden po uradnem odprtju predsednik Fundacije Agrigento 2025 Minio odstopil (a v Agrigentu pravijo, da »je bil prisiljen k odstopu«). Njegovo mesto je prevzela Maria Teresa Cucinotta, nekdanja prefektinja v Palermu. Odtlej je Fundacija v še večjem primežu deželne politike. Pričakovati je bilo nov zagon, zgodilo pa se je ravno nasprotno.

Fundacija Agrigento 2025 še ni odobrila proračuna. Zaradi tega so številni predvideni dogodki odpadli. 9. aprila je bilo predvideno srečanje med filozofi Massimom Cacciarijem, Vitom Mancusom in Marcellom Venezianijem. Brez razpoložljivih finančnih sredstev je bilo »preloženo na poznejši datum«. Iz istega razloga se je konec marca razblinila filmska nagrada Efebo d’Oro. Da Fundacija Agrigento 2025 ne preživlja lahkih časov, je potrdil njen izvršni direktor Roberto Albergoni. Dva meseca po odhodu nekdanjega predsednika je 25. marca tudi on odstopil.

Pirandello je bil protagonist še tretje potegavščine na njegov račun. Ogled njegove grobnice zraven njegove rojstne hiše v prejšnjih tednih ni bil mogoč »zaradi nujnih del za polepšanje prostora«. Po izbruhu polemike so območje na vrat na nos spet odprli, ob grobu pa si lahko turisti ogledajo tudi ... gradbišče. Dela bi lahko opravili že zdavnaj, zanje so izbrali res najmanj primeren termin. Ob tem spoznanju se ubogi Pirandello verjetno ... obrača v grobu. Ob povedanem je jasno, da je italijanska prestolnica kulture Agrigento 2025 že po samih treh mesecih prava polomija. Kdo je zanjo kriv? Odgovor bo verjetno ponudil sam Pirandello prihodnje leto, ko bodo v Agrigentu proslavili stoletnico izdaje njegovega zadnjega romana: Uno, nessuno, centomila.