SPDG neprekinjeno deluje dolgih osemdeset let

Med lanskimi jubilanti, med kulturnimi in športnimi društvi na Goriškem, ki so z različnimi pobudami obeležili obletnico ustanovitve, je tudi Slovensko planinsko društvo v Gorici (SPDG). Sredi decembra je namreč minilo osemdeset let od obnovitve in neprekinjenega delovanja društva. Rojstna letnica prve goriške podružnice Slovenskega planinskega društva (SPD) sega sicer v čas pred prvo svetovno vojno. Ustanovljena je bila januarja 1911, ko se je večja skupina goriških članov Soške podružnice, ustanovljene leta 1896 v Tolminu, odločila za samostojno pot.

Gorica je bila v tistem obdobju pomembno kulturno, gospodarsko in tudi politično središče. Med razlogi odločitve za samostojno nastopanje tudi na področju turistike, kakor so takrat imenovali planinstvo, je bilo verjetno tudi nekaj lokalpatriotizma in dejstvo, da so v mestu živeli in delovali številni kulturniki, šolniki in predvsem navdušeni gorohodci.

Po ilegali nov začetek

Po prvi svetovni vojni nič ni bilo kot prej. Obnavljanje družbene organiziranosti skupnosti, ki je ostala odrezana od matice, je bilo težavno, skorajda nemogoče, saj je nova oblast kmalu pokazala svojo pravo podobo. Da je bilo tudi delovanje goriške veje podružnice v novih razmerah zelo oteženo in novembra 1926 društvo razpuščeno, je splošno znano. Tudi iz tega obdobja se je ohranilo le nekaj drobcev. Sledili sta dve desetletji ilegalnega ali napol legalnega združevanja in obiskovanja gora.

Druga polovica leta 1945 je prinesla za ceno težkih žrtev, osvoboditev in spodbudo za nov začetek. Iz ohranjenih zapisnikov izhaja, da je bil Ferdinand (Nande) Rolich glavni pobudnik za obnovitev Slovenskega planinskega društva v Gorici. Od ideje do njene uresničitve je minilo zelo malo časa. Dne 20. novembra je v Ljudskem domu (Trgovskem domu) sklical srečanje in predstavil zamisel za obnovitev Slovenskega planinskega društva. Srečanja se je udeležilo petnajst oseb. Na sestanku so se dogovorili o konkretnih nalogah: imenovali delovni odbor, sestavi društvenih pravil in sklicu obnovitvenega občnega zbora.

Dne 27. novembra je potekala prva formalna seja Pripravljalnega odbora, 4. decembra druga, 11. decembra pa tretja. Z organizacijskega vidika se je pobudnikom mudilo, bili pa so zelo delavni in uspešni. Občni zbor je potekal 16. decembra 1945 v konferenčni sobi Ljudskega doma in po navedbah v zapisniku se ga je udeležilo 80 planincev »obojega spola«.

Več v včerajšnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku