V Društvu Srebrna nit nasprotujejo morebitnemu ukinjanju prispevka za dolgotrajno oskrbo

Društvo Srebrna nit je opozorilo, da Slovenija potrebuje sistem dolgotrajne oskrbe, ki ne bo ostal zgolj na papirju, ampak se bo vsakodnevno uresničeval v življenju ljudi. “Ta odgovornost ne more in ne sme biti preložena na prihodnje mandate ali volitve,” so poudarili. V društvu nasprotujejo morebitnemu ukinjanju prispevka za dolgotrajno oskrbo.

“Dolgotrajna oskrba ni politični projekt, temveč civilizacijska dolžnost skupnosti v državi, zakon o dolgotrajni oskrbi pa je pomemben korak naprej,” so v javnem pismu poudarili v Društvu Srebrna nit – Združenju za dostojno starost. Ob tem so med drugim pozvali, da je zakon o dolgotrajni oskrbi in pravilnike treba izboljšati.

Vse, od odločevalcev do posameznikov v lokalnih skupnostih, pozivajo, da je nujno ustvariti pravno in organizacijsko podlago, ki bo zagotavljala tisto, kar posamezniki potrebujejo za dostojno in čim bolj samostojno življenje.

“Sistem imamo in zanj solidarno zbiramo sredstva, da bo lahko vsakdo, ki bo upravičen do dolgotrajne oskrbe, to tudi dobil. Ne gre za privilegij, ampak za pravico, ki jo zagotavlja sodoben socialni dogovor. Zato koraki nazaj, v morebitno ukinjanje prispevka za dolgotrajno oskrbo, niso rešitev problema starajoče družbe,” so opozorili v društvu.

Dolgotrajna oskrba na domu bi morala biti na voljo že v polnem obsegu, vendar čaka na zadostno število kadrov, so zapisali. Brez usposobljenih oskrbovalcev in drugih podpornih delavcev bo sistem po opozorilu društva ostal samo delno uresničen, kljub temu, da ga demografske razmere jasno narekujejo.

Za delovanje sistema so nujni usposobljeni izvajalci, zato je potrebno aktivno iskanje rešitve za kadrovsko stisko, tudi z medresorskim in medobčinskim sodelovanjem, poklice v dolgotrajni oskrbi pa je treba takoj narediti bolj cenjene in zaželene, so zapisali v javnem pismu. Pozvali so, da je nujno zvišanje plač zaposlenim v oskrbi starejših.

V društvu so ocenili, da so kljub postopnemu uvajanju zakona vidni konkretni rezultati, saj je skoraj 1800 oskrbovalcev družinskega člana aktivnih v novi ureditvi in skoraj vseh 20.000 prebivalcev v domovih vključenih v dolgotrajno oskrbo. Več kot 1000 oseb že ima oceno upravičenosti do dolgotrajne oskrbe doma. Po njihovih navedbah je poleg tega več tisoč uporabnikov e-oskrbe, ki jim omogoča kakovostno podporo v njihovih domovih, ne le v institucijah. “To dokazuje, da sistem deluje, kadar ga podpirajo ljudje in izvajalci na terenu,” menijo na društvu.