Soočenje v Ribnici na Pohorju: Geč stavi na izkušnje in rezultate, Sagmeister na drugačen pristop k vodenju občine

1 hour ago 21

Na BK TV sta se soočila kandidata za župana Občine Ribnica na Pohorju, aktualni župan Srečko Geč in njegov izzivalec, zdravnik Miroslav Sagmeister. Razpravljala sta o občinskih financah, stanju cest, oskrbi s pitno vodo, razvoju turizma, stanovanjih za mlade in prihodnosti občine. Medtem ko je Geč poudarjal dosedanje investicije in poznavanje delovanja občine, je Sagmeister izpostavljal večje vključevanje občanov v odločanje, povezovanje turističnih ponudnikov in sistematičnejše pridobivanje razvojnih sredstev.

Soočenje, ki ga je vodila Uršula Godec, je odprlo tudi vprašanja, povezana s kamnolomom Josipdol, prometnimi obremenitvami, evropskimi sredstvi in prihodnjimi prednostnimi nalogami občine. Kandidata sta predstavila različna pogleda na način uresničevanja razvojnih projektov, pri nekaterih vprašanjih pa sta se strinjala, predvsem glede nujnosti izboljšanja vodovodne oskrbe in urejanja cestne infrastrukture.

Geč izpostavil dosedanje investicije, Sagmeister skrb za ljudi

Srečko Geč, ki občino vodi že 16 let, je kot pomembna dosežka dosedanjega dela izpostavil gradnjo čistilnih naprav in vodohrana. Poudaril je, da Občina zaradi svoje majhnosti ni mogla kandidirati na vseh državnih razpisih, vendar je nekatere nujne investicije kljub temu izvedla. »Druga pa je izgradnja vodohrana. Namreč oskrba z vodo še v celi občini ni takšna, kot bi morala biti. In v naslednjem mandatu bomo to popravili,« je dejal Geč. Pojasnil je, da ima občina že sprejet proračun za leto 2027, pri čemer bo pomemben del sredstev namenjen urejanju cest in vodovoda.

Miroslav Sagmeister je med svoje prve razvojne prioritete uvrstil skrb za prebivalce, zlasti mlade družine in starejše, ter razvoj turizma. »Prvo, kar je, je skrb za ljudi. Občina mora poskrbeti za ljudi,« je poudaril Sagmeister. Napovedal je pregled prostorskih možnosti za stanovanjsko gradnjo, povezovanje turističnih ponudnikov in sistematičnejšo pripravo projektov za pridobivanje državnih ter evropskih sredstev.

Ceste in oskrba z vodo: Katere investicije imajo prednost?

Pomemben del razprave je bil namenjen cestni infrastrukturi, ki je zaradi razpršene poselitve in hribovitega terena eden večjih izzivov občine. Geč je opozoril, da ima občina poleg občinskih cest tudi približno 130 kilometrov gozdnih cest, ki jih prebivalci vsakodnevno uporabljajo za dostop do domov in delovnih mest. Po njegovih besedah vzdrževanje makadamskih cest predstavlja velik izziv, predvsem v zimskih razmerah. »Lažje je vzdrževati asfaltno cesto kot makadamsko,« je poudaril. Med prednostnimi projekti za prihodnji mandat je navedel nadaljevanje urejanja cest v Hudem Kotu, Josipdolu, na Janževskem Vrhu in Orlici ter izboljšanje vodovodne oskrbe v Lehnu.

Sagmeister je zagovarjal določitev jasnih meril za prednostno obnovo cest. »Pri cestah je vrstni red prvo število ljudi, potem koliko otrok se vozi v šolo, potem plazovitost oziroma kaj je potrebno narediti, da bo cesta varna,« je pojasnil. Kot pomembna pogoja za izvedbo projektov je izpostavil tudi ureditev lastniških razmerij in pripravo ustrezne dokumentacije.

Oba kandidata sta spregovorila tudi o cesti proti Ribniški koči. Geč je povedal, da je projekt že dolgo v državnih razvojnih načrtih in da se z državnimi predstavniki nadaljujejo pogovori. Sagmeister pa je poudaril potrebo po aktivnem sodelovanju z Direkcijo za infrastrukturo in pristojnim ministrstvom, da bi projekt vendarle premaknili naprej.

Turizem: Geč opozarja na omejitve, Sagmeister vidi priložnost v povezovanju

Razlike med kandidatoma so se izraziteje pokazale pri razpravi o turističnem razvoju Ribniškega Pohorja. Geč je navedel, da je bilo leta 2025 na območju občine približno 20.000 turističnih prenočitev, pred epidemijo covida-19 pa okoli 30.000. Opozoril je, da večji obisk sam po sebi ni nujno edini razvojni cilj, saj je treba upoštevati tudi varovanje naravnega okolja. Povedal je, da je občina v preteklosti poskušala povezati turistične ponudnike, vendar pri tem ni bila uspešna. »Občina je tista, ki ustvarja pogoje, da bi ti normalno delovali,« je poudaril Geč in dodal, da občina ne more sama prevzeti vloge turističnega gospodarstva. Omenil je tudi gradbeno dovoljenje za krožno kabinsko žičnico, za katero po njegovih besedah ni bilo mogoče zagotoviti potrebnega državnega financiranja.

Sagmeister je predstavil koncept razvoja turizma čez vse leto, pri katerem bi večjo vlogo dobili kolesarjenje, pohodništvo in povezovanje lokalnih ponudnikov. »Kolesarstvo je zdaj v vzponu, tako gorsko kolesarjenje kot downhill,« je povedal. Predlagal je ureditev kolesarskih poti, spremljajočih storitev in skupne turistične informacijske točke. Kot možne prihodnje investicije je omenil tudi manjši hotel oziroma velneško ponudbo. »Jaz ne vidim Ribnice kot nekega množičnega turizma,« je poudaril Sagmeister, ki bi si prizadeval za razvoj butične turistične destinacije.

Stanovanja za mlade: Devet praznih stanovanj in pomanjkanje zazidljivih zemljišč

Pri demografskih izzivih sta kandidata govorila o možnostih, da bi mladi ostajali v občini oziroma se vanjo priseljevali. Geč je razkril, da ima občina po njegovih navedbah devet praznih stanovanj. Opozoril je, da so pri njihovi uporabi doslej obstajale tudi zakonske omejitve. »Mi imamo devet praznih stanovanj v občini,« je povedal in pojasnil, da občina razpolaga z zelo malo zazidljivimi zemljišči. Kot pomembno oviro za priseljevanje je izpostavil pomanjkanje delovnih mest v domačem kraju. Ob tem je poudaril pomen širokopasovnega omrežja in možnosti dela na daljavo.

Sagmeister je ocenil, da bi bilo treba pripraviti celovitejši stanovanjski program, pregledati razpoložljiva zemljišča in obstoječe stanovanjske objekte ter preučiti možnosti za manjšo stanovanjsko gradnjo. »Jaz mislim, da je tu potem potrebno se tudi z lastniki pogovoriti, se potruditi in pa mogoče za en manjši stanovanjski objekt, da bi se naredil,« je dejal. Poudaril je, da bližina drugih zaposlitvenih središč omogoča bivanje v Ribnici na Pohorju tudi tistim, ki delajo zunaj občine.

Kamnolom Josipdol: Kdo bo plačal za obremenjene ceste?

Ena konkretnejših tem soočenja je bil tudi tovorni promet iz kamnoloma Josipdol in njegov vpliv na lokalno cestno infrastrukturo. Sagmeister je opozoril na hrup, prah, vibracije in obremenitve cest. Po njegovem mnenju bi bilo treba preveriti pravne možnosti, da bi povzročitelji čezmernih obremenitev prispevali ustrezen delež sredstev za vzdrževanje oziroma sanacijo infrastrukture. »Tu je še tudi hrup, je prah, so vibracije, in tu je pač treba jasno se potem opredeliti do tega, ki to izkorišča,« je poudaril.

Geč je pojasnil, da se je promet s kamnoloma povečal tudi zaradi obnove infrastrukture na Koroškem. Navedel je, da so bili že opravljeni pogovori z lastnikom kamnoloma in drugimi deležniki ter da je občina naročila študijo stanja treh mostov na gozdnih cestah. »Mislim, prav ima moj nasprotnik, da tisti, ki uničuje cesto, jih mora tudi popraviti, saj to je jasno,« je dejal Geč. Ob tem je navedel, da občina iz naslova koncesije za kamnolom prejme približno 2.000 evrov letno. Oba kandidata sta se strinjala, da je treba vprašanje prometnih obremenitev in morebitnih poškodb cest ustrezno urediti.

Evropska sredstva: Različni pogledi na uspešnost občine

Razprava o pridobivanju državnih in evropskih sredstev je odprla tudi vprašanje dosedanje uspešnosti občine pri pripravi in izvajanju projektov. Geč je izpostavil več projektov, za katere je občina po njegovih navedbah pridobila sofinanciranje, med drugim ureditev parka in obnovo gasilskega doma. Opozoril je, da manjše občine pri kandidiranju na razpisih pogosto omejuje pomanjkanje lastnih sredstev za zagotavljanje obveznega deleža financiranja.

Sagmeister je ocenil, da bi bilo treba bolj sistematično spremljati razpise, pripravljati projektno dokumentacijo in se povezovati s strokovnjaki ter regionalnimi razvojnimi institucijami. Ob tem je povedal, da je dobil informacije, po katerih občina pri pridobivanju teh sredstev ni bila dovolj uspešna. Geč je takšno oceno zavrnil s sklicevanjem na že izvedene projekte in prejeta priznanja. Pri vprašanju konkretnega projekta za prihodnji razpis je Sagmeister priznal, da bi moral najprej pregledati obstoječe projekte in razpoložljive možnosti financiranja.

Sagmeister predlaga javno dostopne seje občinskega sveta, Geč poudarja izkušnje

V sklepnem delu soočenja sta kandidata predstavila tudi svoj pogled na vodenje občine in vključevanje prebivalcev v odločanje. Sagmeister je napovedal, da bi kot župan uvedel javno dostopne posnetke sej občinskega sveta. »Prva sprememba, ki bi bila, bi vsekakor uvedel to, da bi bile seje občinskega sveta javno dostopne,« je povedal. Predlagal je tudi redna srečanja oziroma zbore občanov v posameznih naseljih, med drugim v Josipdolu, Hudem Kotu, na Janževskem Vrhu in v Ribnici na Pohorju.

Geč je takšen pristop načeloma podprl, vendar opozoril, da občina nima krajevnih skupnosti. Pojasnil je, da so bile nekdanje vaške skupnosti ukinjene tudi zaradi pomanjkanja ljudi, pripravljenih prevzeti funkcije. »Pozdravljam takšen pristop, ljudi seznanjati in jih poslušati je dobro,« je dejal. Ob tem je izpostavil pomen izkušenj pri vodenju občine, saj župan po njegovem mnenju šele pri opravljanju funkcije dobi celovit vpogled v njeno delovanje.

Kaj sta kandidata obljubila za prihodnji mandat?

Srečko Geč je kot najpomembnejše naloge navedel nadaljevanje obnove cest, izboljšanje oskrbe s pitno vodo in uvedbo dodatnih storitev za prebivalce, med drugim prevozov za starejše. Pri vprašanju, čemu bi dal prednost ob pomanjkanju sredstev, je jasno izpostavil oskrbo z vodo. »Verjetno, če sem vam prej rekel voda in ceste, voda je nujna. Verjetno bi ceste morale še malo počakati,« je dejal.

Miroslav Sagmeister je kot prednostne naloge navedel skrb za mlade in starejše, povezovanje prebivalcev, razvoj turizma in večjo odprtost občinskega odločanja. Pri vprašanju natančne finančne konstrukcije in časovnice predlaganih projektov je priznal, da bi moral najprej podrobneje spoznati občinski proračun in že pripravljene načrte. »Težko zdaj govorim jaz o proračunu, ker se s tem nisem ukvarjal in tudi o teh projektih,« je povedal. Kot enega od ciljev je navedel tudi izboljšanje turistične ponudbe in vzpostavitev skupne informacijske točke za obiskovalce.

Dva kandidata, različna pristopa k prihodnosti Ribnice na Pohorju

Soočenje je pokazalo, da oba kandidata prepoznavata pomen osnovne infrastrukture, izboljšanja življenjskih pogojev in nadaljnjega razvoja turizma. Razlike so se pokazale predvsem pri oceni dosedanjega dela in pristopu k prihodnjemu vodenju občine. Geč svojo kandidaturo utemeljuje z dolgoletnimi izkušnjami, izvedenimi projekti in poznavanjem finančnih ter organizacijskih omejitev občine. Sagmeister pa poudarja večjo vključenost občanov, povezovanje lokalnih ponudnikov in drugačno organizacijo razvojnega načrtovanja. V zaključku je Geč spomnil na štiri dosedanje izvolitve in poudaril, da o nadaljnjem vodenju odločajo volivci. Sagmeister pa je povedal, da ne želi dajati velikih obljub, temveč najprej prisluhniti ljudem in skupaj z njimi oblikovati razvojne načrte.

Kateri pristop je prepričal volivce, bo znano na lokalnih volitvah 15. novembra.