Od 60.000 evrov bruto plače Slovencu ostane le 34.008 evrov! Janševa vlada načrtuje razbremenitev, v žepu naj bi nam kmalu ostalo več!

Slovenija sodi med evropske države z najvišjo obdavčitvijo dela, kar potrjujejo tudi mednarodne raziskave. Veliko pozornosti je vzbudila grafika, ki prikazuje, koliko denarja zaposlenemu ostane od 60.000 evrov letne bruto plače. Po prikazanem izračunu bi slovenski zaposleni prejel zgolj 34.008 evrov, kar 25.992 evrov oziroma več kot 43 odstotkov pa bi odpadlo na davke in prispevke. Primerjava odpira vprašanje, ali je delo v Sloveniji preveč obremenjeno.

Medtem ko se v Sloveniji pogosto razpravlja o višini plač in pomanjkanju ustrezno plačanih delovnih mest, primerjava obdavčitve dela razkriva še drugo plat zgodbe. Ni namreč pomembno samo, koliko zaposleni zasluži, temveč predvsem, koliko od zasluženega denarja dejansko prejme na svoj račun.

Na družbenih omrežjih se je pojavila grafika, ki primerja neto izkupiček pri 60.000 evrih letne bruto plače v vseh 27 državah Evropske unije. Po tej primerjavi Slovenija zaseda zadnje mesto, saj zaposlenemu ostane najmanjši delež bruto plače.

60.000 evrov bruto, na račun pa le 34.008 evrov

Po podatkih na grafiki bi zaposleni v Sloveniji s 60.000 evri letne bruto plače prejel 34.008 evrov neto. To pomeni približno 2.834 evrov mesečno, če letni znesek razdelimo na 12 enakih izplačil. Preostalih 25.992 evrov oziroma 43,3 odstotka bruto zaslužka bi odpadlo na davke in prispevke zaposlenega. Primerjava z nekaterimi drugimi evropskimi državami je precej zgovorna.

Zneski so povzeti iz objavljene grafike in niso neodvisno preverjeni.

V Bolgariji bi po primerjavi zaposlenemu ostalo več kot 18.000 evrov več!

Še posebej izstopa primerjava z Bolgarijo, kjer naj bi zaposleni pri enakem bruto zaslužku obdržal 52.140 evrov. Razlika v primerjavi s Slovenijo bi tako znašala kar 18.132 evrov letno.

Tudi primerjava s sosednjimi državami je zanimiva. V Avstriji bi po prikazanih številkah zaposlenemu ostalo 6.484 evrov več kot v Sloveniji, na Hrvaškem pa 4.250 evrov več.

Te razlike sicer še ne pomenijo, da imajo zaposleni v omenjenih državah višjo kupno moč. Življenjski stroški, davčne olajšave in povprečne plače se med državami bistveno razlikujejo. Kljub temu primerjava opozarja na vprašanje, s katerim se sooča slovensko gospodarstvo: kako zagotoviti konkurenčno obdavčitev plač ter hkrati financirati javne storitve in socialno varnost?

Kaj načrtuje Janševa vlada? Višje neto plače in manjša obdavčitev dela

Visoka davčna obremenitev dela je tudi ena osrednjih tem gospodarske politike aktualne vlade Janeza Janše, ki je napovedala postopno razbremenitev plač in izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Prvi del načrtovanih sprememb je vključen v Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki ga je državni zbor sprejel maja letos, vendar zaradi referendumskega postopka še ni začel veljati.

Med najpomembnejšimi ukrepi je uvedba tako imenovane razvojne kapice. Ta predvideva, da bi se prispevki za socialno varnost, ki jih ureja zakon o prispevkih za socialno varnost, obračunavali največ od mesečne osnove 7.500 evrov, tudi če bi bil dejanski zaslužek višji. Takšna rešitev bi neposredno razbremenila predvsem zaposlene z najvišjimi dohodki in njihove delodajalce. Pri enakomerno izplačani letni bruto plači v višini 60.000 evrov, ki jo obravnava predstavljena grafika, razvojna kapica sama po sebi ne bi povzročila znižanja prispevkov.

Koalicijska pogodba predvideva postopno zviševanje splošne olajšave, spremembe dohodninske lestvice in dodatne davčne ugodnosti. Med napovedmi so tudi posebna olajšava v višini 3.000 evrov za mlade do 29. leta, uvedba družinske dohodnine ter združitev najvišjih dohodninskih razredov. Vlada načrtuje tudi uskladitev dohodninskih olajšav in lestvice z rastjo cen, kar bi pomagalo omejevati vpliv inflacije na dejansko obdavčitev zaposlenih.

Janša je ob tem spomnil na dohodninsko reformo iz svojega prejšnjega mandata, ki je predvidevala postopno zvišanje splošne olajšave do 7.500 evrov, vendar so bile nadaljnje spremembe po zamenjavi oblasti odpravljene.

Po njegovih besedah je visoka obdavčitev dela ena pomembnih ovir za večjo konkurenčnost Slovenije, zlasti pri zaposlovanju visoko usposobljenih strokovnjakov. Načrte za širšo davčno reformo pripravlja tudi Strateški svet za gospodarstvo, v okviru katerega deluje posebna skupina za davke pod vodstvom Ivana Simiča.

Čeprav je smer napovedanih ukrepov usmerjena v znižanje davčne obremenitve in povečanje neto dohodkov, konkretne končne davčne stopnje, višina nove splošne olajšave in časovnica celotne reforme še niso dokončno določene.

OECD potrjuje: Slovenija je med najbolj obremenjenimi državami

Da visoka obdavčitev dela v Sloveniji ni zgolj vtis, potrjujejo tudi uradni podatki Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Po raziskavi Taxing Wages 2026, ki primerja podatke za leto 2025, je davčni primež za samskega zaposlenega brez otrok s povprečno plačo v Sloveniji znašal 45,3 odstotka celotnega stroška dela. Slovenija se je po tem merilu uvrstila na šesto mesto med 38 državami OECD. Najvišjo obremenitev je imela Belgija z 52,5 odstotka, sledile pa so Nemčija, Francija, Avstrija in Italija.

Slovenska obremenitev je bila občutno višja tudi od povprečja OECD, ki je znašalo 35,1 odstotka.Pomembno je poudariti, da OECD uporablja drugačno metodologijo kot objavljena grafika. Poleg dohodnine in prispevkov zaposlenega upošteva tudi prispevke delodajalca, primerja pa zaposlene s povprečno plačo in ne z enotnim zaslužkom 60.000 evrov.

Zato navedba, da ima Slovenija absolutno najvišjo obdavčitev dela v Evropski uniji, po vseh merilih ne drži. Nedvomno pa spada med države z visoko obremenitvijo zaposlenih.

Visoki stroški dela so izziv tudi za slovenska podjetja

Visoka obdavčitev plač ni vprašanje zgolj zaposlenih, temveč tudi delodajalcev. Podjetje mora namreč za konkurenčno neto plačo zagotoviti bistveno višji skupni strošek dela. To je lahko še posebej zahtevno za mala in srednja podjetja, ki tekmujejo za strokovno usposobljene zaposlene na širšem evropskem trgu.

Po drugi strani so davki in socialni prispevki pomemben vir financiranja zdravstva, pokojnin, šolstva in drugih javnih storitev. Morebitne razbremenitve zato odpirajo tudi vprašanje nadomestnih prihodkov in dolgoročne vzdržnosti javnih financ.

Ključno vprašanje: koliko svojega zaslužka lahko obdržimo?

Primerjava evropskih držav znova odpira razpravo o tem, kako v Sloveniji uskladiti konkurenčnost gospodarstva, višje neto plače in financiranje socialne države.

Dejstvo ostaja: Slovenija je po mednarodnih primerjavah med državami z visoko davčno obremenitvijo dela. Razprava o tem, kako zaposlenim omogočiti višje neto dohodke in podjetjem konkurenčnejše pogoje, je zato več kot upravičena. Navsezadnje bi morala gospodarska politika iskati ravnovesje med financiranjem javnih storitev in tem, da zaposlenim od njihovega zaslužka ostane čim več.

P.N.