Sončno sevanje – kaj pomeni za zdravje, kožo in vsakdan na prostem

Sončno sevanje je del vsakdanjega okolja, čeprav ga pogosto opazimo šele takrat, ko nas opeče koža, nas zaslepijo močni odboji svetlobe ali pa vremenska napoved opozori na visok UV-indeks. V resnici gre za širši pojav, ki vpliva na počutje, zdravje, vid, temperaturo okolja in način, kako načrtujemo dejavnosti na prostem. Če razumemo, kaj sončno sevanje je, kdaj je najmočnejše in kako se pred njim zaščititi, se lažje izognemo poškodbam kože in oči, ne da bi se morali odpovedati času zunaj.

Kaj je sončno sevanje

Sončno sevanje je energija, ki jo Sonce oddaja v obliki elektromagnetnega valovanja. Do Zemlje pride v različnih delih spektra, med katerimi so za vsakdanje življenje najpomembnejši vidna svetloba, infrardeče sevanje in ultravijolično sevanje.

Ko ljudje govorijo o nevarnostih, ki jih prinaša sončno sevanje, imajo največkrat v mislih prav UV-sevanje. To je nevidni del spektra, ki ga ne čutimo neposredno, a lahko poškoduje kožne celice in oči. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da je izpostavljenost ultravijoličnemu sevanju iz Sonca ali umetnih virov vodilni vzrok za nastanek več vrst kožnega raka, hkrati pa je določena mera UV-žarkov povezana tudi s tvorbo vitamina D.

Foto: Sončno sevanje

Glavne vrste UV-sevanja

• UVA: prodira globlje v kožo in prispeva k staranju kože
• UVB: je glavni povzročitelj sončnih opeklin
• UVC: ga ozračje skoraj v celoti zaustavi, zato običajno ne doseže zemeljskega površja

Prav zato ni vsako sončno sevanje enako nevarno, a v praksi je zaščita smiselna predvsem zaradi UVA- in UVB-žarkov.

Od česa je odvisna jakost sončnega sevanja

Jakost, ki jo ima sončno sevanje na površju Zemlje, ni stalna. Spreminja se glede na več dejavnikov, zato enak občutek toplote še ne pomeni enakega tveganja za kožo.

Najpomembnejši dejavniki so:

• Višina Sonca na nebu: višje kot je Sonce, močnejše je UV-sevanje
• Del dneva: največje obremenitve so navadno okoli poldneva
• Letni čas: poleti je sončno sevanje praviloma močnejše
• Nadmorska višina: višje v gorah je zaščitne atmosfere manj
• Odboj od podlage: voda, pesek, beton in zlasti sneg povečajo izpostavljenost
• Oblačnost: oblaki UV-sevanja ne ustavijo vedno v tolikšni meri, kot si ljudje predstavljajo

Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da lahko svež sneg odbije do 80 % vpadnega UV-sevanja. To pomeni, da je sončno sevanje v gorah pogosto podcenjeno, ker zrak ni vroč, koža pa je kljub temu močno obremenjena.

Sončno sevanje in UV-indeks

Za praktično oceno tveganja se uporablja UV-indeks. To je mednarodno usklajen kazalnik, ki pove, kako močno je sončno sevanje z vidika vpliva na kožo in oči. Višja številka pomeni hitrejšo možnost poškodb.

Po smernicah mednarodnih zdravstvenih in meteoroloških ustanov je zaščita priporočljiva pri UV-indeksu 3 ali več. To je zelo uporabna meja, saj ljudem omogoča, da dnevno preverijo razmere in dejavnosti prilagodijo realnemu tveganju, ne le temperaturi zraka.

Kako si razlagati UV-indeks

Nizek UV-indeks: tveganje je manjše, a pri daljšem zadrževanju zunaj zaščita še vedno ni odveč.

Srednji do visok UV-indeks: sončno sevanje lahko v razmeroma kratkem času povzroči opekline, zato so senca, oblačila, pokrivalo in zaščitna krema smiselni ukrepi.

Foto: Sončne opekline – srednji UV indeks

Zelo visok ali ekstremen UV-indeks: nezaščitena izpostavljenost je tvegana že po kratkem času, posebej pri ljudeh s svetlejšo poltjo, otrocih in osebah, ki delajo na prostem.

Vpliv na kožo, oči in splošno zdravje

Sončno sevanje nima le enega učinka. Posledice so lahko kratkoročne ali dolgoročne, odvisno od intenzivnosti in ponavljajoče se izpostavljenosti.

Učinki na kožo

Prekomerno sončno sevanje lahko povzroči:

• sončne opekline
• poškodbe DNK v kožnih celicah
• hitrejše staranje kože
• pigmentne spremembe
• večje tveganje za bazalnocelični karcinom, ploščatocelični karcinom in melanom

Ameriški centri za nadzor in preprečevanje bolezni poudarjajo, da je večina primerov kožnega raka povezana s pretirano izpostavljenostjo UV-žarkom iz Sonca, solarijev ali sončnih svetilk. Sončno sevanje torej ni zgolj estetsko vprašanje, temveč dolgoročen zdravstveni dejavnik.

Učinki na oči

Oči so pogosto prezrt del zaščite. UV-sevanje lahko prispeva k akutnim vnetnim reakcijam na očesni površini, dolgoročno pa tudi k nastanku katarakte in drugim poškodbam. Posebno obremenjujoče je sončno sevanje tam, kjer se močno odbija od vode, peska ali snega.

Koristen vidik izpostavljenosti

Določena količina sončne svetlobe sodeluje pri nastajanju vitamina D. To ne pomeni, da je dolgotrajno sončenje priporočljivo. Zdravstvene ustanove opozarjajo, da je treba korist izpostavljenosti tehtati skupaj s tveganjem za kožo in oči.

Kdo je najbolj ogrožen

Sončno sevanje ne vpliva na vse enako. Nekatere skupine imajo večje tveganje za opekline, poškodbe oči ali dolgoročne posledice.

Bolj ogroženi so:

• otroci in mladostniki
• ljudje s svetlo poltjo, pegami ali svetlimi očmi
• osebe z velikim številom znamenj
• ljudje z osebno ali družinsko anamnezo kožnega raka
• delavci na prostem
• planinci, smučarji, mornarji in športniki na vodi
• osebe, ki jemljejo zdravila za povečano občutljivost na svetlobo

Otroška koža je na sončno sevanje posebej občutljiva. Škodljive posledice se namreč ne seštevajo samo v enem poletju, ampak skozi leta. Prav zato imajo navade iz otroštva velik vpliv na zdravje kože v odrasli dobi.

Kako se učinkovito zaščititi

Zaščita pred sončnim sevanjem ni zapletena, je pa učinkovita le, če ukrepe kombiniramo. Krema sama po sebi ni dovolj, zlasti ne pri dolgotrajni izpostavljenosti.

Najbolj uporabni ukrepi so:

Senca: med najmočnejšim soncem se umaknemo pod nadstrešek, drevo ali senčnik.

Oblačila: gosto tkana, zračna oblačila z dolgimi rokavi nudijo bolj zanesljivo zaščito kot gola koža s kremo.

Pokrivalo: klobuk s širšim robom bolje zaščiti obraz, ušesa in vrat.

Sončna očala: izberemo takšna, ki blokirajo 99 do 100 % UVA- in UVB-žarkov.

Foto: Sončna očala za blokiranje UVA ter UVB žarkov

Zaščitna krema: dermatološka priporočila poudarjajo širok spekter zaščite ter zaščitni faktor SPF 30 ali več. Krema naj se nanaša dovolj obilno in jo je treba obnavljati po navodilih proizvajalca, posebej po kopanju ali potenju.

Ameriška akademija za dermatologijo priporoča širokospektralno zaščito z SPF 30 ali več, ameriška FDA pa opozarja, da nobena krema ne blokira vseh UV-žarkov in da izraz »vodoodporna« ni ustrezen; izdelki so lahko le vodoodporni za določen čas, običajno 40 ali 80 minut.

Sončno sevanje v gorah, ob morju in v mestu

Veliko ljudi zaščito povezuje le s plažo, vendar je sončno sevanje problem tudi v drugih okoljih.

V gorah

Na višji nadmorski višini je ozračje redkejše, zato do kože pride več UV-sevanja. Sneg nevarnost še poveča zaradi močnega odboja. Smučanje spomladi ali planinarjenje poleti sta tipična primera, ko pride do opeklin kljub nizkim temperaturam.

Ob morju

Voda in pesek dodatno odbijata žarke. Veter pogosto prikrije občutek vročine, zato ljudje ostanejo na soncu dlje, kot bi bilo varno.

V mestu

Beton, steklo in odprte površine ne pomenijo zaščite. Sončno sevanje doseže kožo tudi med hojo, kolesarjenjem, čakanjem na avtobus ali med delom na prostem. Posebej izpostavljen je obraz, saj je skoraj vedno nepokrit.

Pogosta vprašanja o sončnem sevanju

Ali sončno sevanje prodre skozi oblake?

Da. Oblačen dan še ne pomeni nizke UV-obremenitve. Zato je smiselno pogledati UV-indeks, ne le nebo.

Ali je sončno sevanje nevarno tudi pozimi?

Da, posebej v gorah in na snegu. Hladen zrak ne zmanjša UV-sevanja.

Foto: Sončno sevanje pozimi

Ali solarij nadomesti sonce?

Ne. Umetni viri UV-sevanja povečujejo tveganje za kožnega raka. Mednarodna agencija za raziskovanje raka uvršča naprave za porjavitev med rakotvorne za človeka.

Ali je dovolj, da se namažemo enkrat zjutraj?

Ne. Zaščita sčasoma oslabi, posebej po plavanju, potenju in brisanju z brisačo.

Zakaj je razumevanje sončnega sevanja koristno skozi vse leto

Sončno sevanje ni tema samo za dopust. Vpliva na sprehode, šport, delo na vrtu, gradbišča, vožnjo s kolesom in čas, ki ga otroci preživijo zunaj. Kdor spremlja UV-indeks in uporablja osnovne zaščitne ukrepe, lahko precej zmanjša tveganje za opekline, prezgodnje staranje kože in resnejše zdravstvene zaplete. Sončno sevanje ni nekaj, česar bi se morali bati, ga je pa smiselno jemati resno.

Pripravil: J.P.

Vir: WHO, EPA, CDC, FDA, AAD, IARC, WMO, Pexels

<p>The post Sončno sevanje – kaj pomeni za zdravje, kožo in vsakdan na prostem first appeared on NaDlani.si.</p>