ŠOKANTNO! Konzervirana tuna vsebuje nevarne količine živega srebra? Preverite, kaj razkrivajo testi!

Ko odpremo konzervo tune ali naročimo ribji zrezek v restavraciji, redko pomislimo, kaj točno vnašamo v svoje telo. Ribe, ki veljajo za eno najbolj zdravih živil, so v zadnjih desetletjih postale tihi prenašalec nevarnih snovi, ki jih v morja spuščamo sami – živo srebro in težke kovine so le vrh ledene gore.

Nedavna raziskava Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) je razkrila šokantne podatke: v 57 % testiranih ribjih vzorcev je bila vsebnost živega srebra nad dovoljeno mejo. Še bolj alarmantno – nekateri vzorci so presegli omejitve kar štirikrat, v enem primeru celo 13-krat!

Kaj to pomeni za zdravje potrošnikov? Ali so konzervirane tune, ki jih mnogi redno uživajo kot zdravo alternativo mesu, dejansko skrita grožnja?

Zakaj so ribe onesnažene z živim srebrom?

Morska hrana je vedno veljala za izjemno bogat vir beljakovin in zdravih maščob, a v sodobnem času se srečujemo z novimi težavami. Industrijski izpusti, topljenje arktičnega ledu in onesnaženje oceanov z raznimi kemikalijami so razlog, da so ribe danes bolj obremenjene s težkimi kovinami kot kadarkoli prej.

Živo srebro v morjih izhaja predvsem iz elektrarn na premog, rudnikov in kemičnih tovarn. Ko enkrat pride v morski ekosistem, ga plankton vsrka, manjše ribe pojedo plankton, te ribe nato pojedo večje plenilske vrste – in tako se živo srebro kopiči po prehranjevalni verigi.

Rezultat? Najbolj onesnažene so prav tiste ribe, ki jih najpogosteje uživamo – tuna, mečarica, morski pes in skuša.

Kako nevarno je živo srebro v hrani?

Živo srebro, ki ga najdemo v ribah, se v telesu nalaga in sčasoma povzroča škodo, še posebej pri nosečnicah, doječih materah in otrocih. Metilirano živo srebro, ki je najbolj toksična oblika te kovine, lahko resno vpliva na razvoj živčnega sistema, povzroča težave s koordinacijo, spominom in celo poveča tveganje za srčno-žilne bolezni.

Najbolj ogrožene skupine:

• Nosečnice – živo srebro lahko vpliva na razvoj možganov pri plodu.
• Otroci – izpostavljenost že v majhnih količinah lahko povzroči težave pri učenju in koncentraciji.
• Ljudje, ki pogosto uživajo ribe – tisti, ki redno jedo velike plenilske ribe, so lahko izpostavljeni kronični toksičnosti.

Evropska unija sicer določa najvišjo dovoljeno vsebnost živega srebra v ribah, vendar pa pravila niso enaka za vse vrste. Na primer, tuna ima dvakrat višjo dovoljeno mejo kot druge ribe – ali to pomeni, da je industrija dobila prednost pred javnim zdravjem?

Ali vemo, kaj kupujemo? Pomanjkanje transparentnosti na trgu ribjih izdelkov

Problem ni le v onesnaženosti, ampak tudi v pomanjkanju informacij za potrošnike.
Mnoge ribe na policah trgovin niso ustrezno označene, kar pomeni, da pogosto ne vemo, iz katerega morja prihajajo, kako so bile vzrejene in koliko težkih kovin vsebujejo.

Zakaj je to pomembno?
Nekatere regije so bolj onesnažene kot druge. Ribe iz Pacifika in Sredozemlja imajo višje koncentracije živega srebra kot tiste iz Severnega Atlantika. Vendar trgovci tega pogosto ne navajajo.

Poleg tega večina potrošnikov sploh ne ve, da ima konzervirana tuna pogosto višjo koncentracijo težkih kovin kot sveža riba – razlog je v tem, da se za konzerviranje uporabljajo večje, starejše ribe, ki so v svojem življenju nakopičile več živega srebra.

Kaj lahko storimo kot potrošniki?

Čeprav se kontaminacije težko izognemo, obstajajo načini, kako zmanjšati tveganje in poskrbeti za varnejšo prehrano:

• Izbirajte manjše ribe – sardine, inčuni in postrvi imajo nižje vsebnosti živega srebra.
• Kupujte ribe iz preverjenih virov – ribe iz Severnega Atlantika so pogosto manj onesnažene.
• Zmanjšajte uživanje velikih plenilskih rib – tuna, morski pes in mečarica so med najbolj obremenjenimi.
• Zahtevajte transparentnost – bodite pozorni na oznake izvora in preverite, ali proizvajalec navaja vse potrebne informacije.
• Zamenjajte vir omega-3 – če ribe uživate zaradi omega-3 maščobnih kislin, lahko razmislite o prehranskih dopolnilih iz alg, ki so varnejša alternativa.

Evropska unija pod pritiskom: Se obetajo strožji standardi?

Evropski parlament že razpravlja o zaostritvi regulacije, saj trenutni standardi očitno ne zagotavljajo zadostne zaščite potrošnikov. Biljana Borzan, poročevalka za varnost hrane, je poudarila, da bi morala Evropska komisija znižati dovoljene meje živega srebra v ribah in izboljšati sistem označevanja.

Kaj lahko pričakujemo?

• Možno znižanje dovoljenih mej živega srebra v določenih vrstah rib.
• Strožji nadzor nad uvozom rib iz onesnaženih območij.
• Uvedbo obveznega označevanja, ki bo kupcem omogočilo informirano odločitev.

Tuna na krožniku – zdrav obrok ali skrita nevarnost?

Čeprav so ribe dragocen vir hranilnih snovi, so hkrati postale simbol onesnaženosti oceanov. Potrošniki se pogosto odločamo za ribje jedi z mislijo, da skrbimo za svoje zdravje, a resnica je bolj zapletena – nekatere ribe lahko vsebujejo nevarne količine težkih kovin, ki predstavljajo dolgoročno tveganje za zdravje.

Napisal: E. K.

Vir: Veskajjes.si, Freepik

The post ŠOKANTNO! Konzervirana tuna vsebuje nevarne količine živega srebra? Preverite, kaj razkrivajo testi! first appeared on NaDlani.si.