Šokantno: 41 % delodajalcev načrtuje odpuščanja zaradi umetne inteligence!

Trg dela se, tako kot reka, ki spreminja svoj tok po nevihti, spreminja pod vplivom umetne inteligence (UI). Čeprav nas je UI pred nekaj leti še fascinirala z abstraktnimi zmožnostmi, danes posega neposredno v naš vsakdan – v delovna mesta, procese in prihodnost kariere milijonov ljudi. Najnovejša raziskava Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) razkriva skrb vzbujajoče dejstvo: kar 41 % delodajalcev namerava zaradi implementacije UI zmanjšati število zaposlenih.

“Zaton enih, vzpon drugih”

Tako kot so izum parnega stroja nekoč izpodrinili kočijaže, UI danes ogroža poklice, ki so bili še nedavno ključni za vsakdanja opravila. Poštni uradniki, tajnice, izvršni sekretarji – to so le nekateri izmed poklicev, ki so vse bolj odveč v dobi avtomatizacije. A ironično je, da se ob vsakem zatonu nekaterih poklicev pojavijo novi.

Povpraševanje po strokovnjakih, ki znajo rokovati z UI ali celo izboljšati njeno delovanje, strmo narašča. V tej tekmi z inovacijami se postavlja vprašanje: kdo bo uspešno preskočil ovire prilagoditve in kdo bo zaostal na startni črti?

Podjetja se zavedajo izziva – a kako se prilagajajo?

Kar 77 % podjetij je v anketi WEF navedlo, da načrtuje obsežna izobraževanja in prekvalifikacije svojih zaposlenih. Zakaj? Ker se zavedajo, da tehnologija, ki jo ne znaš uporabljati, hitro postane breme namesto orodja. Primeri uspešne integracije tehnologije kažejo, da je ključ v tem, da zaposleni UI ne dojemajo kot sovražnika, temveč kot “digitalnega sodelavca”.

A ne povsod zgodba konča srečno. Nekatera podjetja, kot sta Dropbox in Duolingo, so UI že vključila v svoje procese, vendar so ob tem izvedla tudi odpuščanja. Njihova odločitev je dvignila veliko prahu – za mnoge je to dokaz, da tehnologija vse pogosteje postavlja poslovno učinkovitost nad človeški faktor.

Kaj pomeni preoblikovanje nalog?

Zanimivo je, da UI ne zgolj “odpravlja” delovna mesta, temveč spreminja naravo obstoječih vlog. Predstavljajte si računovodjo, ki namesto, da vnaša podatke ročno, s pomočjo algoritmov UI analizira trende in napoveduje prihodnje spremembe. Ta transformacija delovnega mesta omogoča, da se ljudje posvečajo nalogam z večjo dodano vrednostjo – a le, če so pripravljeni na prekvalifikacijo.

Umetna inteligenca – grožnja ali odskočna deska?

Statistični podatki so skoraj paradoksalni: poročilo WEF ocenjuje, da bo UI do leta 2025 odpravila 85 milijonov delovnih mest, a hkrati ustvarila 97 milijonov novih priložnosti. To pomeni neto povečanje zaposlitvenih možnosti – vendar pod pogojem, da bodo delavci imeli ustrezna znanja in kompetence za nove vloge.

Prihodnost dela bo zato odvisna od pripravljenosti na spremembe. Kako hitro lahko neko podjetje – ali celotna družba – premosti vrzel med obstoječimi veščinami in tistimi, ki jih bo od njih zahteval trg dela prihodnosti? In ne gre le za tehnološko pismenost – temveč tudi za mehke veščine, kot so kreativno reševanje problemov, kritično mišljenje in sodelovanje z naprednimi sistemi.

Priložnost za razvoj ali opozorilo o zatonu?

Čeprav se sliši apokaliptično, umetna inteligenca ne bo nujno izkoreninila človeškega dela. Njeno poslanstvo bi lahko bilo olajšanje vsakodnevnih opravil in povečanje produktivnosti – če bo družba v času implementacije poskrbela za izobraževanje in podporo ljudem. Ko bo UI postala orodje, ne tekmec, bomo dosegli optimalno ravnovesje med tehnologijo in človeškim prispevkom. Do takrat pa ostaja UI tema, ki deli javnost in povečuje zavedanje o tem, kako ranljiva je stabilnost delovnega trga v času radikalnih sprememb.

Napisal: E. K.

Vir: World Economic Forum, Freepik

The post Šokantno: 41 % delodajalcev načrtuje odpuščanja zaradi umetne inteligence! first appeared on NaDlani.si.