ARTICLE AD
Še pretekli teden smo posedali po ljubljanskih kavarnah brez jaken. Zdaj pa – opozorila o burji, jutranji pozebi in celo možnosti snežink. Kaj to pomeni za Slovenijo? Za sadovnjake v Halozah? Za ljudi, ki so že pospravili zimske gume? Vse to prihaja v neugodnem trenutku, tik pred velikonočnimi prazniki.
Hladna fronta prihaja s severa
Po podatkih Agencije RS za okolje (ARSO) se bo v naslednjih dneh Slovenija prebudila v precej hladnejša jutra. Jutranje temperature bodo na Primorskem med 4 in 7 °C, drugod pa se lahko spustijo tudi do -2 °C. “Pozeba bo možna predvsem v nižinah vzhodne Slovenije, kjer se bo ozračje najbolj ohladilo,” navajajo vremenoslovci v napovedi.
V Ljubljani bo še v soboto 20 °C, v nedeljo pa komaj 9. In ja, padavine. Na Gorenjskem, v notranjosti in predvsem v višje ležečih predelih Slovenije ni izključen niti rahel sneg.
“Tako hiter preobrat v temperaturah je v aprilu redek, a ne brez primere,” komentira hišni klimatolog. “Podobno se je zgodilo aprila 2003 in 1997, ko so zgodnje cvetove sadnega drevja uničile pozebe.”
Kaj to pomeni za kmetijstvo in vsakdanje življenje?
Za sadjarje, vinogradnike in vrtičkarje pomeni tole: če imate sadna drevesa, jih pokrijte. Takoj. Če imate sadike, jih ponoči zavarujte. Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije je že leto 2021 prineslo za skoraj 40 milijonov evrov škode zaradi pozebe, večinoma v vzhodni Sloveniji. “Letos bi se lahko zgodba ponovila, čeprav še ne poznamo vseh razsežnosti prihajajočega ohlajenja,” opozarjajo na katedri za agronomijo na Biotehniški fakulteti.
Ob tem pa se pojavlja še en problem: ljudje so zimsko opremo že pospravili. Avti z letnimi gumami, kurjava izključena, vrtne pipe odprte. Vse to pomeni, da bo nepripravljenost – kljub napovedim – zelo verjetno prisotna.
Kakšno bo poletje 2025? Morda bo presenetljivo bolj vroče kot si želimo.
Po podatkih portala ObalaPlus (marec 2025) naj bi bilo letošnje poletje – zlasti julij in avgust – med najtoplejšimi v zadnjih desetletjih. “Verjetnost, da bo povprečna temperatura nad dolgoletnim povprečjem, presega 80 odstotkov,” so zapisali. Tu je podrobneje:
Dodatno potrjuje tudi 24ur.com, kjer navajajo, da bo poletje 2025 zaznamoval “dotok zelo toplega zraka iznad severne Afrike”. Poletje naj bi bilo podobno tistemu leta 2015 ali 2022, ko so v Novem mestu in Murski Soboti beležili več kot 30 dni z dnevno temperaturo nad 30 °C.
To sicer ne pomeni, da bomo ves čas trpeli kot v savni. “Ni nujno, da bo veliko vročinskih valov. Lahko bo tudi več ploh in neurij. Ampak skupni signal je jasen – nadpovprečna toplota,” je povedala meteorologinja Mojca Dolinar.
Zakaj so vremenske spremembe tako nenadne in pogoste?
“Gre za pojav, ki ga imenujemo atmosferski blok,” pojasnjuje klimatologinja v prispevku za RTV Slovenija. Močan anticiklon nad severno Evropo povzroči, da se hladni zrak zadrži nad srednjo Evropo, medtem ko topli zrak iz Afrike pride k nam na valove. Tako dobimo to, kar imamo zdaj: en dan skoraj poletje, naslednji dan skoraj zima.
Vremenske skrajnosti postajajo vse pogostejše tudi v Sloveniji. Po podatkih ARSO smo v letu 2023 imeli 4 izrazite vročinske valove, leto poprej pa 6. Poplavne razmere, neurja z vetrom in točo so postali del našega vsakoletnega poletnega repertoarja.
Kaj pa za naprej?
Zdi se, da se bomo morali navaditi hitrih preobratov. Ob tem pa ohraniti dve stvari: prilagodljivost in spoštovanje narave. Žal, vreme ne vpraša, ali imamo ravno velikonočno kosilo na prostem.
In čeprav se zdi, da vreme postaja čalje bolj nepredvidljivo, znanost nam vendarle daje vpogled – v trende, ki jih ne smemo ignorirati.
Za zdaj torej: kapa, bunde in potem – konec maja – spet klobuki in ventilatorji.
Po aprilski pozebi pride… poletna pripeka. In tako naprej.
Pripravil: N. Z.
Vir: ARSO, STA, RTV Slovenija, Dnevnik, 24ur.com, ObalaPlus.si, Geografski inštitut ZRC SAZU, Biotehniška fakulteta UL
The post Šok za sadjarje in vrtičkarje: prihaja pozeba, sneg ni izključen! first appeared on NaDlani.si.