Sodobne zmenkarije in ghostanje: Zakaj pravimo, da nekdo ‘izgine kot kafra’? Odgovor vas bo presenetil!

Sodobna pravila zmenkarij so postala skoraj tako zapletena kot rešitev Rubikove kocke – z aplikacijami, “matchanji” in prefinjenimi taktikami, ki pogosto vključujejo izginjanje brez pojasnila, t. i. “ghostanje”. Če ste kdaj doživeli, da je nekdo, ki je kazal resno zanimanje, preprosto nehal odgovarjati na sporočila, potem ste verjetno pomislili na znan slovenski pregovor: “Izginil je kot kafra.” A kaj pravzaprav pomeni ta izraz in kakšna je njegova zgodovina?

“Ghostanje” in izginotje brez sledu

Predstavljajte si naslednji scenarij: po nekaj sporočilih in morda celo uspešnem prvem zmenku vse poteka gladko, nato pa – tišina. Ni več sporočil, ni več klicev, oseba preprosto izgine. To je “ghostanje”, pojav, ki ga pogosto povezujemo s sodobnimi zmenkarijami, a bi ga zlahka primerjali z metaforo, ki so jo naši predniki uporabljali že dolgo pred pojavom aplikacij, kot je Tinder – “izginil kot kafra.”

Kaj je kafra in kako se je znašla v našem jeziku?

Izraz izhaja iz naravne snovi, imenovane kafra, ki se pridobiva iz drevesa Cinnamomum camphora oziroma kafrovca, doma v tropskih predelih Azije. Kafra je zanimiva snov – bela, kristalna, z močnim vonjem, ki v pravih pogojih hitro sublimira, kar pomeni, da prehaja neposredno iz trdnega v plinasto stanje. Prav to njeno izginjanje je postalo osnova za metaforo: tako kot kafra hitro in brez sledi “izpuhti”, lahko tudi ljudje ali stvari izginejo na prav tako nenavaden in skrivnosten način.

V preteklosti je bila kafra zelo dragocena. Uporabljala se je kot sestavina v zdravilih, mazilih in kozmetiki, zaradi česar je imela simbolično vrednost – njeno izginotje je pomenilo izgubo nečesa dragocenega, nečesa, kar je bilo težko nadomestiti. Ta simbolika je z leti našla pot v slovenski jezik, kjer je izraz postal del vsakdanje rabe.

Izraz skozi zgodovino: Od zdravil do zmenkarij

V ljudskem zdravilstvu je bila kafra cenjena zaradi svojih antiseptičnih in pomirjevalnih lastnosti. Vendar pa njena nestanovitna narava – dejstvo, da lahko “izhlapi”, če ni ustrezno shranjena – ni bila le stvar praktične izkušnje, temveč je postala tudi metafora za nekaj, kar nenadoma izgine brez sledu. V preteklosti so ljudje to izginotje povezovali z izgubo nečesa dragocenega, podobno kot danes občutimo izgubo, ko nas nekdo “ghosta”.

Čeprav se izraz “izginil kot kafra” uporablja v različnih kontekstih – od opisovanja pogrešanih predmetov do skrivnostnih oseb – je v današnjem času zanimivo, kako dobro se ujema s sodobnim pojavom “ghostanja”. Tako kot kafra izhlapi brez opozorila, tudi “ghosterji” zapustijo odnose brez pojasnil.

Zakaj “ghostanje” postaja tako pogosto?

Čeprav so razlogi za “ghostanje” lahko različni – od preprostega pomanjkanja interesa do strahu pred soočenjem – gre pri tem pogosto za stranski produkt sodobnega načina spoznavanja. Hitri, površinski odnosi, ki jih omogočajo aplikacije za zmenke, pogosto nimajo globine ali odgovornosti, ki bi preprečevali tako vedenje.

A če pomislimo na metaforo kafre, lahko vidimo še en globlji pomen: izginotje brez sledu je lahko znak strahu, negotovosti ali celo nezrelosti – podobno kot kafra, ki “izhlapi”, ko se znajde v pretoplih pogojih.

Kaj lahko naredimo, ko nekdo “izgine kot kafra”?

Namesto da se osredotočamo na osebo, ki je izginila, je bolje premisliti, zakaj nas to sploh tako zelo zmoti. Sodobne zmenkarije so polne možnosti, a tudi pasti, in ena izmed njih je prav gotova ta: ljudje pogosto pozabljamo na pomen odprtega komuniciranja. Če pa se znajdemo na drugi strani – torej v vlogi tistega, ki “ghosta” – se moramo vprašati, ali bi bilo bolj pošteno preprosto povedati resnico.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

The post Sodobne zmenkarije in ghostanje: Zakaj pravimo, da nekdo ‘izgine kot kafra’? Odgovor vas bo presenetil! first appeared on NaDlani.si.