Sodni svet o reševanju Djordjevića: “Vladna večina ravna na način, ki je nevaren za pravno državo”

Ena od “ključnih reform” Golobove vlade je prenova pravosodnega sistema, a med sodniki in člani Sodnega sveta so se pojavili ostri kritični glasovi. Sporni naj bi bili predvsem amandmaji k tako imenovanemu sodniškemu trojčku – svežnju zakonov o sodiščih, sodnikih in o Sodnem svetu.

Predsednica Sodnega sveta, dr. Urška Kežmah, opozarja, da predlagane spremembe pomenijo resen poseg v delovanje sodstva in avtonomijo Sodnega sveta: “Sodni svet že nekaj časa z zaskrbljenostjo spremlja sprejem tako imenovanega sodniškega trojčka. Gre za sprejem sodniške zakonodaje, in sicer predloga zakona o sodiščih, zakona o sodnikih ter novele zakona o Sodnem svetu,” je poudarila Kežmahova.

Dodala je, da predlog zakona povsem spreminja organizacijo in delo Sodnega sveta, pri čemer naj bi spremembe začele veljati že prihodnje leto. V parlamentarni postopek vloženi predlog je razočaranje, saj ne vsebuje rešitev, ki so bile predhodno strokovno dogovorjene.

Posebej je opozorila tudi na netransparentnost zakonodajnega postopka: “Sodni svet je v predhodnih razpravah sodeloval tudi s predsednico Odbora za pravosodje, zato je bilo naše presenečenje ob amandmajih, ki so prišli v zakone na podlagi seje odbora, toliko večje.”

Omejevanje pravic Sodnega sveta

Podpredsednik Sodnega sveta, mag. Matej Čujovič, je izpostavil več spornih določb, ki po njegovem mnenju ogrožajo neodvisnost sodstva: “Po sedaj veljavni ureditvi je obseg sodne kontrole omejen tako, da lahko prizadeti posameznik našo odločitev izpodbija iz postopkovnih razlogov, ne more pa naše odločitve napasti vsebinsko. Predlagana ureditev to omejitev črta,” je opozoril Čujovič.

Po njegovih besedah novela omejuje diskrecijsko pravico Sodnega sveta pri izbiri kandidatov za sodniška mesta in pri dodelitvah sodnikov, hkrati pa povečuje vlogo predsednikov sodišč pri izbiri kandidatov tako, da bi predsedniki sodelovali na sejah Sodnega sveta, postavljali vprašanja kandidatom in celo razpravljali o izbiri.

Sporno naj bi bilo tudi, da se del pristojnosti prenaša na predsednika Vrhovnega sodišča: “Zaskrbljujoče so določbe, ki onemogočajo napredovanje članov Sodnega sveta, kar bi v prihodnosti odvračalo sodnike od potegovanja za določene funkcije,” je dodal.

Gre tudi za vprašanje organizacije sodišč.

Ukinitev okrajnih sodišč

Član Sodnega sveta dr. Andrej Ekart pa je opozoril predvsem na sistemske posledice reorganizacije sodišč: “Predlagana rešitev predvideva ukinitev okrajnih sodišč. Mi smo temu načeloma nasprotovali, in sicer iz razloga, ker vsaka država potrebuje predvidljivo in stabilno pravno okolje,” je dejal Ekart.

Višji sodnik dr. Andrej Ekart (Foto: STA)

Kljub temu Sodni svet podpira uvedbo enovitega sodnika prve stopnje, saj je predvidljivo pravno okolje pomembno za varnost strank v sodnih postopkih. Ekart je ob tem zaključil, da bo “Sodni svet zakon izpodbijal pred Ustavnim sodiščem, če bodo spremembe sprejete v sedanji obliki”.

A. G.