ARTICLE AD
Medtem ko se začenja saga z Robertom Golobom, se je zaključila podobna saga z njegovim političnim prednikom in nekdanjim šefom. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je zavrnilo pritožbo ljubljanskega župana Zorana Jankovića zoper Republiko Slovenijo v zvezi z ugotovitvami Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Ta je leta 2015 ugotovila, da Janković ni celovito sporočil svojega premoženjskega stanja oziroma sprememb v svojem premoženjskem stanju, poroča STA.

V tem obdobju je na svoje račune prejel skoraj 3 milijone evrov, od tega približno 2,4 milijona evrov nakazil, ki niso bila povezana z rednim dohodkom. Šlo je za ponovljen postopek nadzora – podobne ugotovitve je komisija podala že pod vodstvom Gorana Klemenčiča, a je poročilo takrat razveljavilo vrhovno sodišče. Kasneje je predsednik komisije Boris Štefanec sprožil nov nadzor. Janković je v postopku bizarno trdil, da ni vedel za obveznost poročanja o spremembah sredstev ter da se njegovo premoženje od leta 2006 ni povečalo. Upravno in vrhovno sodišče sta njegovo pritožbo zavrnili, ESČP pa je zdaj potrdilo zakonitost postopka.

Janković v Sloveniji zmaguje, v Evropi propada
Janković se je v Sloveniji sicer že dodobra naužil pravnih zmag, saj je že postala skoraj folklora, da ga preganja vedno ista tožilka (Blanka Žgajnar), in ta potem v postopku proti njemu propade, sodišča pa so ga zaščitila celo tako, da so celo – povsem izven ustaljene prakse – zbrisala prisluhe v zadevi “farmacevtka”.
Spomnimo na Športni park Stožice, ki je je davkoplačevalce posredno stal že 165 milijonov evrov, (Ob tem gre spomniti, da so neplačana podjetja propadla, direktorji so si odločili vzeti življenje, ker niso videli poti iz krize), spomnimo na že omenjene Jankovićeve zahteve po spolnih uslugah v zameno za službo, na Jankovićevo uničevanje ljubljanske podtalnice, na odpis 29-milijonskega dolga družini Janković (podjetje Electa), na gradbeno dovoljenje za luksuzno stanovanjsko sosesko center Bellevue, na uničevanje kulturne dediščine, na zanemarjanje bolnikov zaradi Jankovićevega pohlepa, na njegovo uničevanje naravne dediščine itd. Janković je bil zaradi teh in drugih škandalov skoraj ves čas svojega mandata v sodnih postopkih, a je bil do zdaj vedno odpuščen, še bolj grenko pa je spoznanje, da noben državljan Slovenije nad tem ni presenečen, saj vsi vemo, da sodni mlini Jankoviću nič ne morejo glede na to, kako zelo globoko se je levica po “rusko” infiltrirala v naše pravosodje.

To pa razume tudi sam, saj je že večkrat omenil, da njemu nihče nič ne more, ker je nasprotnik Janeza Janše (s tem je mislil, da je že kot tak po definiciji zaščiten). Očitno tuje pravosodne institucije za dogovor med slovenskim pravosodjem in Jankovićem še niso slišale, kot je poudaril novinar Bojan Požar.
Na #ESČP očitno ne palijo Jankovićeve znamenite besede, izrečene na hrvaški televiziji, da je on “protivnik” @JJansaSDS … https://t.co/FWI7alugI7 pic.twitter.com/qPnR3ZliHO
— BojanPožar (@BojanPozar) October 15, 2025
Sicer Jankovića noben nadzorni organ v Sloveniji ne bi obremenil, če ne bi šlo za del širše zgodbe – tudi pri poročilu KPK je bilo podobno, saj so očitno takrat nadzorniki slovenske kvazipravne države menili, da je dobro, če se poleg Janeza Janše (ki je bil krivično obtožen utaje kot instrument rušenja njegove druge vlade) za “ravnotežje” obremeni še Jankovića.
Takrat je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ugotovila, da je Janković na svoj račun prejel 208.000 evrov iz t. i. verižnega prenakazovanja med podjetji, povezanimi z njegovo družino. Po mnenju komisije so te transakcije zaradi načina izvedbe in povezav z občinskimi posli močno obremenjene s korupcijskimi tveganji.
V postopku nadzora premoženjskega stanja KPK Jankoviću očita, da ni pravočasno ali sploh ni prijavil več pomembnih sprememb svojega premoženja, čeprav bi moral to storiti po zakonu. Med drugim:
– nepremičnine, ki jih je imel v lasti že leta 2006, je prijavil šele leta 2011,
– delnice Luke Koper, pridobljene leta 2007, prav tako šele leta 2011,
– lastništvo in poslovanje z delnicami Krke med letoma 2007 in 2009,
– gotovino v višini 29.500 evrov, položeno leta 2007.
Poleg tega v obdobju od 2007 do 2011 ni poročal o več kot 1,7 milijona evrov sprememb v denarnih sredstvih, ki so izvirale predvsem iz nakazil različnih podjetij kot poplačilo dolgov. Skupno je Janković med letoma 2006 in 2012 na svoje račune prejel skoraj 3 milijone evrov, od tega približno 2,4 milijona evrov nakazil, ki niso bila povezana z rednimi dohodki. V enem samem delu leta 2011 je iz verižnih transakcij prejel 208.000 evrov, pri čemer je denarni tok izviral iz podjetja, ki posluje z Mestno občino Ljubljana.
Takratni predsednik KPK Boris Štefanec je poudaril, da Jankovićeva pojasnila niso bila prepričljiva in jih komisija ni sprejela. Po njegovih besedah iz poročila ne izhaja, da izvor premoženja ne bi bil znan, temveč da je Janković o njem poročal prepozno ali sploh ne.

Vrhovno sodišče je sicer leta 2013 delno razveljavilo prvo poročilo o Jankovićevem premoženju, vendar je KPK postopek pozneje nadaljevala. Jankovića so v bran vzeli v njegovi takratni stranki Pozitivni Sloveniji, kjer so trdili, da je poročilo pavšalno in populistično.
I. K.