Smrtonosni ‘performansi’ pod krinko satire?

“Nujno je razlikovati med satiro ali kritiko in med nesramnim, docela nepesniškim obrekovanjem in brezobzirnim sramotenjem, sicer bi lahko bilo poslej dovoljeno vse, vključno s smrtonosnimi “performansi”,” opozarja akademik prof. dr. Milček Komelj, izjemen poznavalec slovenske umetnosti in kulture.

Delo “Utrip laži” Svetlane Makarovič ni le sramotilno delo, kot ocenjujejo strokovnjaki – vsebuje tudi elemente kaznivega dejanja in spodbuja sovražni govor, ki lahko pripelje tudi do najhujšega – kot je razvidno iz primera v ZDA ob smrti mladega konservativnega aktivista Charlieja Kirka.

V sodnem postopku, ki odmeva v slovenski javnosti, se zgodovinar, publicist in novinar dr. Jože Možina sooča s Svetlano Makarovič, nekoč cenjeno pisateljico, ki je s svojimi otroškimi pesmimi “vzgojila” generacije otrok, danes pa deluje kot politična aktivistka, ki se je svojim izražanjem, kot so zmerjanje, psovanje in sovražno hujskaštvo, spustila daleč pod nivo umetnice, kot je nekoč bila. V tretji pripravljalni vlogi, datirani 1. septembra 2025, Možina ostro zanika trditve Makarovičeve in se opira na strokovna mnenja literarnih znanstvenikov, ki njeno besedilo “Utrip laži” označujejo za paskvil – sramotilni spis brez umetniške vrednosti.

Gre za delo, namenjeno diskreditaciji in sramotenju

Dr. Matija Ogrin, znanstveni svetnik na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, v članku “O pravicah in mejah literarne satire” (Pravna praksa, št. 10/2025) analizira besedilo in ga jasno loči od satire. Po Ogrinu je satira umetniška forma boja zoper individualne ali socialne napake, ki mora biti “ostre in duhovite, nikakor pa surove in žaljive”. Temelji na določeni resnici in ima namen izboljšanja družbe, ne uničenja posameznika. Ogrin preučuje konkretne izraze – kot “žre, se baše in kozla” ali “našla svinja je korito” – in ugotavlja, da so surovi, vulgarni in brez duhovitosti. Ne temeljijo na dokazanih dejstvih o delu dr. Možine (noben zgodovinar ni dokazal laži ali napak v njegovih oddajah), temveč služijo za “character assassination” – namernemu uničenju javne podobe. Ogrin besedilo označi za paskvil, politični spis, ki se skriva za literarno obliko in zato ne uživa umetniške zaščite.

Podobno sklepa dr. Urška Perenič, redna profesorica na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v članku “Literatura in literarna satira med pravico do svobode umetnosti in pravico do osebnega dostojanstva” (Pravna praksa, št. 9/2025, priloga). Pereničeva poudarja, da satira napada napake in zmote, ne osebnosti, ter uporablja estetska sredstva za oddaljitev od resničnosti. V delu “Utrip laži” vidi neposreden napad na Možinovo identiteto: “poklicni lažnivec”, “svinja” in “obrekljivec brez časti” so namenjeni moralnemu omalovaževanju, brez dokazov ali didaktičnega namena.

Nekdaj cenjena pisateljica, danes politična aktivistka Svetlana Makarovič (Foto: posnetek zaslona N1)

Avtorica opozarja, da verzna oblika sama po sebi ne naredi besedila umetnosti – “kuharska knjiga, spisana v verzih, je še vedno kuharska knjiga“. Ohranjanje pravega imena žrtve še povečuje sramotilni učinek, brez “fikcijske distance”. Pereničeva še meni, da gre za besedno agresijo, ne satiro, ki krši osebno dostojanstvo in ne prispeva k družbeni kritiki.

Da je delo Makarovičeve daleč od “umetnosti”, meni tudi akademik prof. dr. Milček Komelj, ki ostro kritizira Makarovičevo in poudarja: “Zmerjavke ali nespodobna dejanja niso umetnost, pa četudi se skušajo predstavljati pod krinko umetnosti, še posebno v današnjem času popolne zmede, ko lahko velja za umetnost kar koli. Celo v primeru, ko bi kak umetnik na ulici koga ubil, bi lahko danes kdo tako dejanje označil ne kot kriminal, marveč kot umetniški performans.” Komelj dodaja, da je umetniška svoboda brezmejna, toda svoboda, kakršno si pesnica dopušča kot aktivistična ljubljenka zloglasnih “kolesarjev”, nikakor ni umetniška – gre za politično aktivistko, ki širi sovraštvo pod krinko “pesniške svobode izražanja”, ki to ni.

Foto: STA

Vsebuje elemente sovražnega govora po KZ

“Utrip laži” vsebuje elemente kaznivega dejanja po Kazenskem zakoniku Republike Slovenije (KZ-1), zlasti v členih 158–161, ki urejajo kazniva dejanja zoper čast in dobro ime. Po členu 158 (Razžalitev) se kaznuje, kdor koga razžali z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev; če je dejanje storjeno s tiskom, po radiu ali drugem sredstvu javnega obveščanja, je kazen zapor do šest mesecev. Izrazi kot “poklicni lažnivec”, “zmenè, ki žre, se baše in kozla” ali “obrekljivec brez časti” so osebno žaljivi in namenjeni ponižanju. Člen 159 (Obrekovanje) kaznuje širjenje neresničnih dejstev, ki škodujejo ugledu, z denarno kaznijo ali zaporom do šest mesecev; trditve o “potvarjanju zgodovine” ali “izdajalcu” niso podprte z dejstvi. Člen 160 (Žaljiva obtožba) se nanaša na žaljive obtožbe, ki škodujejo časti, s podobnimi kaznimi. Člen 161 (Opravljanje) kaznuje raznašanje dejstev iz osebnega ali družinskega življenja, ki škodujejo dobremu imenu, z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev. Besedilo je bilo javno recitirano in objavljeno, kar povečuje škodljiv učinek.

Ta primer presega osebni spor in postavlja vprašanje o ravnotežjem med svobodo izražanja in varstvom dostojanstva. Sovražni govor lahko pripelje do ekstremov, kot smo videli v ZDA pri atentatu na Charlieja Kirka.

Konservativni aktivist in komentator Charlie Kirk (Foto: Facebook)

Kirk, ki je predaval o veri, družini, spodbujal dobro v ljudeh in jih motiviral za boljše življenje, je bil zaradi svojega mnenja, ki je bilo drugačno od nasprotno mislečih – umorjen. To kaže, kako lahko besede, ki širijo sovraštvo pod krinko svobode, vodijo do katastrofalnih posledic, in nekdaj cenjena pesnica danes ne izbira več svojih besed – s tako imenovano poezijo blati ljudi, s katerimi se politično ne strinja – nasprotno – danes kot politična aktivistka širi sovraštvo, namesto da bi navdihovala dobro.

Strokovnjaki, pa tudi navsezadnje umetna inteligenca soglasno kažejo, da “Utrip laži” ni satira: manjka duhovitost, resnična podlaga in družbeni namen; gre za sramotilni paskvil, namenjen uničenju ugleda, ki bi moral biti domnevno tudi kazensko preganjan. A trenutno Makarovičeva ostaja nedotakljiva, ker “služi” trenutni oblasti, česar ne demantira niti dr. Komelj, ki sicer upa, da bo dr. Jože Možina s svojo tožbo uspel: “Vendar glede na krivosodni sloves, ki ga upravičeno uživa naše pravosodje – s pravnicami v parlamentu vred –, o tem žal ne morem biti povsem prepričan, saj je iz marsičesa pri nas več kot očitno, da nismo več pravna država.”

T. B.