Dr. Peter Jambrek ne dvomi, da se čas tranzicijske levice izteka

“Mislim, da sploh ni nobenega dvoma, da je zdaj ta tranzicijska levica nekako zaključena, to je nek labodji spev ali pa Golobji spev, če hočete, in da se je treba zelo resno lotiti nekega splošno soglasnega programa za prenovitev te države, te nacije, s katerimi se bomo soočili zelo kmalu,” je prepričan priznani pravnik, sociolog, nekdanji predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije in rektor Nove univerze, profesor dr. Peter Jambrek.

V oddaji Beremo je z voditeljem Metodom Berlecem razpravljal o trenutnem družbeno-političnem dogajanju, visokem šolstvu in volilnih sistemih. Jambrek je poudaril potrebo po reformah in izpostavil iztek časa trenutni tranzicijski levici.

Jambrek je v drugem delu oddaje izpostavil kritično oceno trenutne politične situacije v Sloveniji, zlasti vladajoče tranzicijske levice pod Golobovo vlado. Njegova osrednja teza je, da se čas te oblasti izteka, kar vidi kot priložnost za prenovo države. “Jaz nedvomno verjamem, da je tej tranzicijski levici in sedanji vladi pravzaprav preostalo še par mesecev tega delovanja. Upam, da do prihodnjih volitev ne bo naredila zelo veliko škode. Ampak zdaj po mojem občutku, ki se v bistvu sklada z nekaterimi mojimi starimi spoznanji in kilometrino, se je to volilno telo nekako že odločilo,” pravi Jambrek. Dodaja, da je trenutna vlada v fazi “labodjega” oziroma “Golobjega” speva in poudarja nujnost oblikovanja “splošno soglasnega programa za prenovitev” države in naroda.

Jambrek je kritičen do potez državnih univerz, ki so podpisale pismo za prekinitev sodelovanja z Izraelom, kar vidi kot kršitev avtonomije univerz: “Kar si je dovolila ljubljanska univerza, je v nasprotju s civilizacijskim razumevanjem avtonomije univerze kot prostora svobodnega kresanja najrazličnejših idej … Univerza kot institucija ne sme, zato da zagotavlja to svobodo, dajati prednosti eni ali drugi od idej in idejnih usmeritev znotraj univerze.” Po njegovem mnenju takšne poteze ne prispevajo k zmanjšanju nasilja v Gazi, temveč prekinjajo komunikacijo z “najbolj aktivnim, prohumanim delom izraelske države, in to so njihovi izraelski znanstveniki.”

Foto: zajem zaslona

Poudaril je tudi pomen zbornika Soglasje za zgodovinski trenutek, ki bo dobil operativni drugi del z zakonodajnimi rešitvami. “Ta knjiga daje neko študijsko gradivo, zelo obsežno, znanstveno, raziskovalno utemeljeno za slovenski nacionalni program. Ni pa še ta program operativno, konkretno, specialno z nekimi ukrepi vlade, z zakonodajnimi rešitvami, podrobneje definiran.” Jambrek vidi to kot nacionalni program: “Ideja je, da poskušamo tudi to narediti na osnovi te knjige in povabiti sedanjih 75 avtorjev, mogoče še kakšnih 20, 30 drugih znanih osebnosti, k temu, da izluščijo iz tega študijskega gradiva vsak zase tisto najpomembnejšo rešitev nekega problema, ki bi potegnila to državo, ta narod na neko novo, višjo, bi jaz rekel, ustavno, pravno raven.” Knjiga, čeprav zelo brana, ni dosegla pričakovanega dialoga z levo stranjo: “Zaenkrat smo še vedno edini, ki smo se lotili tega in naredili nek nacionalni program za naslednjih deset let. De facto je to postal ne zdaj program ene opcije, ampak nacionalni program, drugega ni.”

Za desnosredinske stranke svetuje: “V svoje lastno zavetje in programsko razumevanje privabiti čim večje število ljudi ne glede na to, ali so desni ali levi, ampak glavno, da so pametni in da znajo neko zdravo kmečko pamet porabiti za reševanje svojih vsakdanjih družinskih in osebnih zadev …”

Kriteriji za sodelovanje so: “Pogled v prihodnost, pripravljenost reševati probleme v nacionalnem interesu, zahodna civilizacija in zavržnost vseh totalitarizmov. Od tu dalje smo lahko prijatelji vsi skupaj. Če se lahko strinjamo s tem, potem smo spet nekako dosegli mogoče neko nacionalno enotnost in gremo naprej.”

Visoko šolstvo, volilni sistemi in ostale teme

Jambrek podrobno pojasnjuje ustanovitev Nove univerze konec 90. let, ko je s kolegi, kot so Boštjan M. Zupančič, Lovro Šturm, Tone Jerovšek in Gorazd Stariha, želel alternativo ljubljanski Pravni fakulteti: “To je bilo takrat, ko je potekal mandat ustavnim sodnikom, prve generacije, v 90. letih, okoli 98, 99, 2000, smo se tista skupina prijateljev, kolegov ustavnih sodnikov, ki smo bili hkrati profesorji ljubljanske pravne fakultete, znašli v situaciji, da bomo zdaj razmišljali, kaj bomo pa počeli po tem, ko nam ta mandat na ustavnem sodišču preneha.” Gorazd Stariha je bil tisti, ki je predlagal zasebno univerzo.

Prva fakulteta, Fakulteta za državne in evropske študije, je bila akreditirana kljub nasprotovanju: “Zlasti Niko Toš je naredil res vse, kar je bilo v njegovi preprečevalni moči, da bi to preprečil. Ampak nekako je potem prevladalo tam tri proti dva stališče in sprejet sklep na tej strokovni komisiji, da je to vredno akreditirati.” Univerza zdaj vključuje štiri fakultete, a Jambrek izpostavi pomanjkanje državne podpore, zlasti za Fakulteto za slovenske in mednarodne študije: “Mi smo ponosni, že deset let nam je uspelo akreditirati izjemno kvaliteten, interdisciplinarni program za Slovenijo, za slovenske študije, za slovenoslovje. To je edini program v državi in človek bi pričakoval, da bo država nekako zainteresirana za to, da se nekaj uči in študira o njej sami. Pa ne. Niti slučajno, nobene koncesije, nobene podpore.”

O stanju visokega šolstva pod Golobovo vlado pravi: “Kar se tiče Golobove vlade, je isto. Mislim, da mogoče celo malo boljše stanje, kot je bilo v prejšnjih časih, ko sem imel vedno informiran občutek, da je visoko šolstvo v lasti SD. SD in Levica sta se sestavljali v teh različnih levih koalicijskih vladah za nekega lastnika, nekega fevda, ki se mu reče visoko šolstvo.” Novi zakon o visokem šolstvu iz julija 2025 po njegovem mnenju ne prinaša sprememb, predlaga pa šolnine za premožne in štipendije za revne.

Foto: zajem zaslona

O volilnih sistemih razpravlja ob knjižici Ali je kombinirani volilni sistem primeren za jutrišnjo Slovenijo?: “Meni je bil ta sistem vedno z nacionalnega vidika blizu, ker sociološko gledano prispeva k temu, da je vlada, ki je izvoljena na tej osnovi, čim bližje sredini, nekemu sredinskemu nacionalnemu soglasju,” meni in dodaja, da kombinirani sistem vidi kot kompromis.

A. H.