SLS in Gregorju Virantu se vstop v levo koalicijo ni izplačal

Slovenska ljudska stranka (SLS) in Državljanska lista Gregorja Viranta (DL) sta bili dve stranki, ki sta vstopili v izrazito levo vlado, vendar se jima ta odločitev ni izplačala. Podpora obema je po vstopu v levo vlado strmo padla.

Državljanska lista (DL) Gregorja Viranta je bila ustanovljena oktobra 2011, tik pred volitvami, in je takoj postala politični fenomen. Ankete (Mediana, Ninamedia, Valicon) so ji napovedovale 8–12 odstotkov podpore, na volitvah 4. decembra 2011 pa je dosegla 8,37 odstotka in osvojila osem mandatov. Februarja 2012 je vstopila v desnosredinsko vlado, februarja 2013 pa je pomagala izglasovati nezaupnico tej vladi in podprla levosredinsko vlado Alenke Bratušek. Posledice so bile takojšnje in uničujoče – v nekaj mesecih je podpora padla pod štiri odstotke. Na volitvah leta 2014 je DL prejela le še 1,12 odstotka na evropskih volitvah in ostala pod parlamentarnim pragom na državnozborskih volitvah. Stranka je izgubila skoraj 7–8 odstotnih točk v manj kot dveh letih, Virant je odstopil, DL pa je postopoma zamrla in bila leta 2024 izbrisana iz registra političnih strank.

Podobno usodo je doživela SLS. Že v letih 1997–2004 je sodelovala v levosredinskih vladah Janeza Drnovška in Antona Ropa (skupaj z LDS, DeSUS in ZLSD). Na volitvah leta 1996 je SLS dosegla 19,38 odstotka, po štirih letih sodelovanja v Drnovškovi vladi pa je leta 2000 padla na 9,54 odstotka (padec za približno deset odstotnih točk). Leta 2004 je imela še 6,82 odstotka, leta 2008 (že v opoziciji) pa 5,21 odstotka. Enak vzorec se je ponovil v obdobju 2011–2014. Na volitvah leta 2011 je SLS dobila 6,83 odstotka in šest mandatov ter vstopila v Janševo desnosredinsko vlado. Januarja 2013 je izstopila in omogočila oblikovanje levosredinske vlade Alenke Bratušek. Na volitvah leta 2014 je prejela le 3,95 odstotka in izpadla iz parlamenta. Kasneje je SLS ostala zunaj parlamenta še na volitvah 2018 in 2022, v parlament pa se je vrnila šele leta 2026 v desni koaliciji z NSi in Fokusom.

Podatki kažejo jasen vzorec. Razlog za strm padec podpore je bil pri obeh strankah enak: izguba desnih volivcev. Prehod k levici so volivci dojemali kot oportunizem oziroma »izdajo«. Pri DL je bil padec še posebej hiter in dramatičen, ker je šlo za novo stranko brez globokih korenin. Pri SLS pa gre za ponavljajoč se trend – vsak vstop v levosredinsko vlado je pomenil izgubo od treh do desetih odstotnih točk.

Nasprotno pa sodelovanje v desnosredinskih vladah (kot je bila Janševa vlada 2012–2013) ni imelo posebej negativnega učinka. Zgodba SLS in DL tako jasno pokaže, da se v slovenski politiki vstop v levo koalicijo desnosredinskim strankam ni izplačal. Namesto ohranitve ali rasti podpore sta obe plačali visoko ceno – izgubo volivcev, mandatov in na koncu tudi politične relevantnosti.

A. V.