Slovenski tuba Božič v Kranju – recenzija koncerta

Panorama Kranja

Slovenski tuba Božič, Kranj, 2025, napovednik

Piše: Franc Križnar

V Kranju je muzika doma. Tudi v okviru reka, ki so si ga tokrat izbrali za praznični-prešerni december (3.-31.dec. 2025) za svojega: »V Kranju dobro v srcu mislimo.« V skoraj 10-15 letni zgodovini tradicionalnega nastopa Tuba Christmas/Tuba božički pa je letos (20. dec.) nastopilo zunaj več deset izvajalcev na nizka trobila (evfonij-bariton, tuba – nizka trobila) ne le iz Kranja pač pa širom iz Slovenije in tujine. Glavni pobudnik, organizator, prireditelj, dirigent in umetniški vodja le-tega je ugledni umetnik in pedagog na evfoniju (t. j. trobilni inštrument med tenorskim in basovskim glasom s cevjo ok. 2,7 metra, notiran v B, ki je za oktavo nižji od trobente ali korneta /tudi v B/ in se uporablja predvsem v trobilnih, vojaških in koncertnih orkestrih) Uroš Košir. Sam kot iskani umetnik-solist na evfoniju, pedagog in še kaj (mdr. tudi v Glasbeni šoli Kranj, ki je bila tudi tokrat organizator in pobudnik tega srečanja), se je tokrat spet lotil tega projekta in vanj vključil še številne tubiste in preostala (nizka) trobila. Sam kot pobudnik in največji tovrstni »ideolog« evfonija. Evfonij pa izhaja tudi iz blagoglasja, blagozvočnosti, ubranosti. Vsaj za tubo še lahko rečemo, da je velik-največji trobilni inštrument v razponu od basa do kontrabasa s široko, trobenti podobno stožčasto cevjo z vsega tremi do šestimi ventili; seveda spet iz družine (najnižjih) basovskih trobil.

Kranjski tuba oder, 2025

V resnici pa je šlo za več kot le za koncert, kar za gibanje, mednarodno uveljavljeno božično prireditev, na kateri se zberejo evfonisti, tubisti in drugi (nizki) trobilci. Tuba Christmas/Tuba božički pa je tudi uradno registrirana blagovna znamka, ki si jo je zamislil oz. jo je leta 1974 ustanovil ameriški tubist Harvey Philipps (1929-2010) in jo posvetil v čast svojemu učitelju, še enemu Američanu Williamu Johnu Bellu (1902-1971). Rojstni dan slednjega je prav na božič (25. 12.) zato tudi naslov in kostumi, obleke v božičku. Prva taka prireditev je bila na ameriški celini v New Yorku (1974), odtlej pa se je njen glas razširil po vsem svetu in tudi k nam. Ok. l. 2020 je bilo to v Kranju prvič, v manjši zasedbi, potem pa se stanje iz leta v leto povečuje in postaja vedno bolj tudi prav kvalitetno glasbeno-koncertno dejanje. Seveda vse v skladu z razvojem in stanjem glasbenega šolstva, ki je med najkvalitetnejšimi tudi v evropskem in svetovnem merilu. Trobila pri tem prav nič ne zaostajajo, omenjena vsakoletna kranjska prireditev pa to nedvomno dokazuje in potrjuje. Pri tem ne smemo pozabiti, da so tokratni kranjski Tuba božički nastopili zunaj, na prostem pri relativno nizki temperaturi, ok.

0⁰ C, kar vsekakor niso nikakršni profesionalni izvajalski pogoji. Ampak naši božički so zmogli tudi to z vso izvajalsko vehemenco. V enournem nastopu (dirigent U. Košir je mdr. nastopil tudi kot izvajalec na božični zvonček) pa smo slišali naše, slovenske in tuje popularne božičnice, izvirne in v glavnem prirejene (nekaj manj kot 20 del): ljudska Poslušajte vsi ljudje, tradicionalna irska (ameriški skladatelj Alec Wilder) Deck the Hall/Pripravimo mu prostor, tradicionalna (Wilder) Hitite Kristjani, angleška tradicionalna (Wilder) Prelepo mesto Betlehem, Američan Johm Wesley Work, ml./Wilder, Pojdi oznanit na goro, francoska božična (Wilder) Angeli z višav, nemška tradicionalna (Wilder) O Tannenbaum/Božično drevo, Gustav Ipavec (David Kajič) Prišla je lepa sveta noč, Ivan Zupan (U. Košir) Božji nam je rojen sin, angleška tradicionalna (Wilder), Prvi božič, Leopold Belar (Košir) Glej, zvezdice božje, Anglež Isaac Watts (Wilder) Joy to the World/Veseli se ves svet, angleška božična (Wilder) Želimo vam srečen božič, Franz Xaver Gruber/Joseph Mohr (Wilder) Sveta noč, Američan James Lord Pierpont (Wilder) Jingle Bells/Zvončki, Američan Bobby Helms (Kajič) Jingle Bells Rock idr.

Izvedli so jih učitelji in učenci (9) glasbenih šol iz Berna (Švica), Celja, Domžal, Kamnika, Kopra, Kranja, Litije-Šmartna in Ljubljane (Akademija za glasbo, Ljubljana Vič-Rudnik) idr. in (7 slovenskih) godb, pihalnih orkestrov: Bakovci, Celje, Cerklje, Kamnik, Kranj, Mengeš, Šenčur idr. Praznična glasbena prireditev, kjer se navkljub (zunanjemu) mrazu v toplini decembrskih dni množično zbirajo glasbeniki in z mogočnim, toplim zvokom evfonija, tube in sorodnih (nizkih) trobil poslušalcem voščijo s tradicionalnimi božičnimi melodijami. Te nas vedno znova popeljejo v želje po dobrem ter v duhu veselja in miru. Ta in takle dogodek pa je združil glasbenike in glasbenice vseh generacij in šol, domačih in tujih. Njegov namen pa je bil poleg primarnega, umetniškega tudi povezovanje in delovanje v skupno dobro: z zborovsko zasedenimi evfoniji, tubami in drugimi (nizkimi) trobili. Zato tudi podnaslov te prireditve Praznično voščilo tuba evfonij ansambla. Seveda ponovno razširjeno iz lokalnega in državnega, daleč v tovrstni evropski prostor. Slovenska glasba se v različnih zvrsteh, ravneh, oblikah in pojavnosti povsem enakovredno širi v ta (mednarodni) prostor. Naša glasba je evropeizirana tudi na taki, lokalni-kranjski ravni, hkrati pa evropska konkurira tudi naši.

Kranjski tuba oder na koncu