Slovenski temperaturni rekord še vedno v Posavju: neverjetnih 40,8 stopinj Celzija

Slovenija ima na razmeroma majhnem območju presenetljivo velike temperaturne razlike. Medtem ko je lahko na Kredarici tudi sredi poletja le nekaj stopinj nad ničlo, se po nižinah zrak ob najmočnejših vročinskih valovih približa meji, ki smo jo nekoč povezovali predvsem z južnejšimi deli Evrope.

Uradni slovenski temperaturni rekord znaša 40,8 stopinje Celzija. Izmerili so ga 8. avgusta 2013 na Letališču Cerklje ob Krki. Posavje je tako postalo prizorišče najtoplejšega uradno izmerjenega dne v zgodovini slovenskih meteoroloških meritev.

Rekord je posebno zanimiv tudi zato, ker ni bil dosežen na Primorskem, kjer so poletna povprečja praviloma najvišja, niti v Beli krajini, ki je desetletja veljala za slovensko prestolnico najhujše vročine. Najvišjo vrednost je izmerila samodejna meteorološka postaja na ravninskem delu Krškega polja.

Reja Krka pri Cerkljah ob Krki

Najvišja temperatura v Sloveniji je bila izmerjena leta 2013

Osmega avgusta 2013 je samodejna postaja na Letališču Cerklje ob Krki izmerila 40,8 stopinje Celzija. Na približno kilometer oddaljeni klasični meteorološki postaji je opazovalec z maksimalnim živosrebrnim termometrom istega dne izmeril 40,6 stopinje.

Razlika dveh desetink stopinje je majhna, vendar pomembna pri razvrščanju rekordov. Meritve na različnih postajah niso vedno povsem neposredno primerljive, saj nanje vplivajo mikrolokacija, vrsta merilnika, okolica postaje in način opazovanja.

V uradni evidenci Agencije Republike Slovenije za okolje je kot najvišja slovenska temperatura zapisana vrednost 40,8 stopinje.

Leta 2013 je meja 40 stopinj padla na več postajah

Vročinski val v začetku avgusta 2013 ni prizadel le Posavja. Na več območjih Slovenije so se temperature povzpele blizu 40 stopinj ali celo nad to mejo.

Med najbolj izpostavljenimi kraji so bili Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Starše, Novo mesto in Celje. Šlo je za enega najizrazitejših vročinskih dogodkov v zgodovini sodobnih slovenskih meritev.

Kombinacija zelo tople zračne mase, močnega sončnega obsevanja, suhih tal in šibkega vetra je omogočila izjemno hitro segrevanje prizemne plasti zraka. Tudi noči marsikje niso prinesle prave osvežitve.

Črnomelj je rekord držal več kot šest desetletij

Pred letom 2013 je slovenski vročinski rekord pripadal Črnomlju. Tam so 5. julija 1950 ob 14. uri izmerili 40,6 stopinje Celzija. Ta vrednost ostaja uradni slovenski rekord za julij.

Meritev iz leta 1950 spremlja zanimiva podrobnost. V Črnomlju takrat niso uporabljali maksimalnega termometra, temveč običajen živosrebrni termometer. ARSO zato navaja, da je bila dejanska najvišja temperatura tistega dne morda še nekoliko višja od zabeležene vrednosti.

Natančnega maksimuma danes ni mogoče določiti. Uradne primerjave zato temeljijo na zabeleženih podatkih, ne na ocenah.

Dva rekorda, ki ju ni mogoče povsem preprosto primerjati

Postaja v Črnomlju je bila v večjem kraju in na južnem pobočju, postaja na Letališču Cerklje ob Krki pa stoji v ravninskem okolju. Razlike v legi lahko vplivajo na izmerjene temperature, zaradi česar ARSO opozarja, da so ekstremne vrednosti z različnih mikrolokacij težko popolnoma primerljive.

Kljub temu ostaja uradna razvrstitev jasna: 40,8 stopinje Celzija, Letališče Cerklje ob Krki, 8. avgust 2013.

Junija 2026 je padel nov mesečni rekord

Seznam slovenskih temperaturnih rekordov se je nedavno spremenil. V Podnanosu so 29. junija 2026 izmerili 38,7 stopinje Celzija, kar je novi uradni slovenski junijski rekord.

Podnanos leži na območju Vipavske doline, kjer se lahko ob določenih vremenskih razmerah zrak izrazito segreje. Nova vrednost kaže, da se temperature, ki so bile nekoč značilnejše za julij in avgust, lahko pojavijo že pred začetkom glavnega dela poletja.

Starejše meritve iz junija 1935 sicer omenjajo vrednosti med 38 in 39 stopinjami, vendar njihova primerljivost z današnjimi standardiziranimi meritvami ni dovolj zanesljiva. Zato jih ARSO ne obravnava kot enakovreden uradni rekord.

Kje je v Sloveniji praviloma najtopleje?

Odgovor je odvisen od tega, ali iščemo najvišjo posamezno temperaturo ali najtoplejše povprečno podnebje.

Najvišji absolutni rekord ima Letališče Cerklje ob Krki, zelo visoke ekstremne temperature pa so pogoste tudi v Beli krajini, Vipavski dolini, Posavju in severovzhodni Sloveniji.

Najvišje dolgoletno povprečje ima po podatkih ARSO Koper Markovec. Povprečna temperatura v obdobju 1991–2020 je tam znašala 15 stopinj Celzija. Avgusta 2024 so na isti postaji zabeležili tudi najvišjo slovensko mesečno povprečno temperaturo, 27,7 stopinje.

Obala ima torej najmilejše in v povprečju najtoplejše podnebje, vendar najvišji popoldanski ekstremi pogosto nastanejo v notranjosti države.

Najvišji mesečni temperaturni rekordi v Sloveniji

MesecRekordKrajDatum

Januar	21,4 °C	Slovenske Konjice	29. januar 2002
Februar	25,3 °C	Bilje in Dolenje pri Ajdovščini	24. februar 2021
Marec	27,2 °C	Metlika	29. marec 1989
April	31,8 °C	Metlika	14. april 2024
Maj	34,8 °C	Slap pri Vipavi	25. maj 2009
Junij	38,7 °C	Podnanos	29. junij 2026
Julij	40,6 °C	Črnomelj	5. julij 1950
Avgust	40,8 °C	Letališče Cerklje ob Krki	8. avgust 2013
September	36,3 °C	Podnanos	1. september 2024
Oktober	31,3 °C	Dobliče	8. oktober 2023
November	26,2 °C	Dobliče	1. november 2022
December	21,0 °C	Dobliče, Gornji Lenart in Lendava	17. december 1989

Podatki so povzeti po aktualnem seznamu vremenskih rekordov ARSO.

Na drugem koncu lestvice je Babno Polje

Slovenski uradni rekord najnižje temperature znaša minus 34,5 stopinje Celzija. V Babnem Polju so ga izmerili februarja 1956 in ponovno januarja 1968.

Temperaturni razpon med slovenskim maksimumom in minimumom tako znaša kar 75,3 stopinje Celzija.

V alpskih mraziščih so bile zabeležene tudi bistveno nižje neuradne vrednosti. Na Lepi Komni so januarja 2009 izmerili približno minus 49 stopinj, vendar meritev ne šteje za uradni državni rekord, saj ni bila opravljena na standardni postaji državne meteorološke mreže.

Bo Slovenija v prihodnjih letih presegla 41 stopinj?

Na to vprašanje ni mogoče odgovoriti z gotovostjo. Temperaturni rekord zahteva zelo posebno kombinacijo zračne mase, suhosti tal, sončnega vremena, šibkega vetra in primerne lege merilne postaje.

Meja 41 stopinj je bila doslej uradno še nedosežena. Toda rekordnih 40,8 stopinje in novi junijski maksimum kažeta, da se lahko ekstremna vročina pojavi na različnih območjih in v različnih delih poletja.

Posebno pozornost si zasluži tudi podatek, da je bilo v Biljah leta 2022 zabeleženih 86 vročih dni, pri katerih je dnevna najvišja temperatura dosegla najmanj 30 stopinj. To je največje letno število vročih dni v uradni evidenci ARSO.

Slovenski vročinski rekord za zdaj ostaja v Posavju. Dan 8. avgust 2013 pa ostaja vremenski mejnik, ki ga nobena uradna postaja še ni presegla.

Nad Slovenijo dosežen letalski rekord: v enem dnevu skoraj dva tisoč preletov

Rekordi, ki bi jih moral poznati vsak: zanimivosti o našem planetu presenetijo tudi odrasle

Najlepše zgodbe slovenskih gobarjev – od najdb do rekorderjev

Objava Slovenski temperaturni rekord še vedno v Posavju: neverjetnih 40,8 stopinj Celzija se je pojavila na Vse za moj dan.