Slovenski naravovarstvenik Jože jasen: “Ne ubijajte evropskih sršenov!” To je razlog

Vsako leto naj bi namreč v evropskih vrtovih zaradi zamenjave z invazivnimi vrstami po nepotrebnem končalo veliko domačih evropskih sršenov.

NOVO MESTO – Slovenski naravovarstvenik Jože Povšič, izvršni in strokovni direktor Dolenjskega ekološkega zavoda iz Novega mesta, opozarja, da ljudje zaradi strahu in nepoznavanja pogosto ubijajo domače evropske sršene, čeprav ti praviloma niso agresivni, če jih ne vznemirjamo.

»Že veliko ljudem sem dopovedoval, da ne ubijajo naših domačih evropskih rumenih sršenov. Če jih pustiš pri miru, niso agresivni in niso nevarni. Domači sršeni so pomembna obramba pred azijskimi napadalnimi oranžnimi sršeni,« je zapisal na Facebooku.

Svoje opozorilo je podkrepil tudi z objavo iz skupine Homeogarden, kjer ljudi pozivajo, naj ne uničujejo napačnih sršenov. Vsako leto naj bi namreč v evropskih vrtovih zaradi zamenjave z invazivnimi vrstami po nepotrebnem končalo veliko domačih evropskih sršenov.

Evropski sršen je domorodna vrsta in pomemben del naravnega ravnovesja. Hrani se z različnimi žuželkami, med drugim z muhami, osami in gosenicami, zato pomaga uravnavati njihovo številčnost. Čeprav je zaradi velikosti in glasnega leta marsikomu neprijeten, praviloma ne napada ljudi, kadar se mu ne približujemo preveč in ne ogrožamo njegovega gnezda.

Povsem druga zgodba je azijski sršen, invazivna tujerodna vrsta, ki v Evropi povzroča vse več skrbi predvsem čebelarjem. Azijski sršen pleni čebele in druge opraševalce, pogosto pa se zadržuje pred panji, kjer čebele lovi v letu. Zaradi tega lahko oslabi čebelje družine in negativno vpliva na opraševanje.

Zato je prepoznavanje obeh vrst izjemno pomembno.

Kako ju ločimo

Evropskega sršena najlažje prepoznamo po rumenem obrazu, rdečerjavem oprsju in rumeno-črnem zadku. Njegove noge so rjave, let pa je glasen, a praviloma miren. Gnezda pogosto gradi v votlih drevesih, stavbah, dimnikih ali drugih zaprtih prostorih.

Azijski sršen je temnejši. Ima oranžen oziroma rumenkast obraz na temni podlagi, skoraj črn zadek z izrazitim oranžnim pasom ter noge z rumenimi konicami. Njegova gnezda so pogosto visoko v drevesnih krošnjah ali na drugih visokih mestih, vhod v gnezdo pa je praviloma ob strani.

Najpreprostejše pravilo za laično prepoznavanje je: rumen obraz in bolj rumen zadek pomenita evropskega sršena; temnejše telo, oranžen pas na zadku in rumene konice nog pa so razlog za previdnost, saj bi lahko šlo za azijskega sršena.

Kako ravnati z gnezdi

Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da sumljivih gnezd ne smemo odstranjevati sami. Če opazimo večje gnezdo visoko v drevesu ali sršene, ki se nenavadno pogosto zadržujejo pred čebeljimi panji, je najbolje posneti fotografijo z varne razdalje in obvestiti pristojne službe oziroma lokalne strokovnjake.

Sporočilo naravovarstvenikov je jasno: ne ravnajmo iz panike. Evropski sršen ni sovražnik, ampak del narave, ki ima v ekosistemu pomembno vlogo. Če ga po nepotrebnem uničujemo, si lahko naredimo več škode kot koristi.

Narava potrebuje ravnovesje. Zato najprej opazujmo, prepoznajmo in šele nato ukrepajmo.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Facebook

<p>The post Slovenski naravovarstvenik Jože jasen: “Ne ubijajte evropskih sršenov!” To je razlog first appeared on NaDlani.si.</p>