3 hours ago
20
Za številne zaposlene je konec junija čas, ko poleg načrtovanja poletnega dopusta pričakujejo tudi nakazilo regresa. Gre za pravico, ki jo določa zakonodaja in je namenjena kritju stroškov letnega dopusta. Čeprav večina delodajalcev regres izplača pravočasno, se vsako leto pojavljajo vprašanja o višini izplačila, rokih, upravičenosti in možnostih ukrepanja v primeru zamud.
V letu 2026 minimalni regres znaša 1.481,88 evra bruto, kar je enako znesku minimalne plače. V javnem sektorju je regres določen nekoliko višje in znaša 1.630,07 evra bruto.
Kaj to pomeni za zaposlene in katere pravice jim pripadajo?
Pravico do regresa ima vsak delavec, ki ima pravico do letnega dopusta. To velja ne glede na to, ali je zaposlen za nedoločen ali določen čas.
Regres tako pripada zaposlenim v zasebnem in javnem sektorju, delavcem s polnim delovnim časom ter tudi tistim, ki delajo krajši delovni čas, če zakon ali pogodba ne določata drugače.
V praksi to pomeni, da je regres pravica večine zaposlenih oseb v Sloveniji.
Koliko znaša regres v letu 2026?
Minimalni regres za leto 2026 znaša 1.481,88 evra bruto.
To je najnižji znesek, ki ga mora delodajalec izplačati zaposlenemu, če zanj velja splošna zakonska ureditev.
V javnem sektorju znaša polni regres 1.630,07 evra bruto.
Nekatera podjetja zaposlenim izplačajo tudi višje zneske. To je pogosto odvisno od poslovne uspešnosti podjetja, kolektivnih pogodb ali internih pravilnikov.
Kaj pomeni bruto regres?
Marsikdo se ob prejemu regresa vpraša, koliko denarja bo dejansko prejel na svoj bančni račun.
Pomembno je vedeti, da je regres do višine povprečne mesečne plače v Sloveniji oproščen plačila prispevkov in dohodnine. To pomeni, da zaposleni praviloma prejme skoraj celoten izplačani znesek.
Če delodajalec izplača regres, ki presega višino povprečne mesečne plače, se od presežka obračunajo prispevki in dohodnina.
Za večino zaposlenih zato razlika med bruto in neto regresom ni velika ali pa je sploh ni.
Do kdaj mora biti regres izplačan?
Delodajalci morajo regres praviloma izplačati najkasneje do 1. julija 2026.
Gre za zakonsko določen rok, ki velja za večino podjetij.
Obstaja pa izjema. Če je podjetje nelikvidno in če to dopušča kolektivna pogodba dejavnosti, se lahko rok izplačila podaljša do 1. novembra 2026.
V javnem sektorju so javni uslužbenci regres prejeli že maja, skupaj s plačo za april.
Kaj če delodajalec regresa ne izplača?
Če delavec regresa ne prejme v zakonsko določenem roku, ima na voljo več možnosti.
Najprej je priporočljivo, da se obrne na delodajalca in preveri, ali gre za administrativno napako ali zamudo pri obdelavi izplačil.
Če regres kljub temu ni izplačan, lahko delavec poda prijavo na Inšpektorat Republike Slovenije za delo.
Delavec ima pravico tudi do sodnega varstva in lahko zahteva izplačilo neizplačanega regresa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Neizplačilo regresa pomeni kršitev delovne zakonodaje in lahko za delodajalca predstavlja prekršek.
Kako je z regresom pri zaposlitvi za določen čas?
Pogosta zmota je, da regres pripada le zaposlenim za nedoločen čas.
To ne drži.
Delavec, zaposlen za določen čas, ima enake pravice do regresa kot delavec, zaposlen za nedoločen čas. Če je zaposlen celotno koledarsko leto, mu pripada celoten regres. Če je zaposlen krajši čas, pa sorazmerni del.
Sorazmerni regres: koliko vam pripada?
Če niste zaposleni celo leto, vam pripada sorazmerni del regresa.
Pravilo je preprosto: za vsak mesec zaposlitve vam pripada ena dvanajstina celotnega regresa.
Pogosto vprašanje se pojavi tudi ob menjavi delodajalca med letom.
Če je delavec del leta zaposlen pri enem delodajalcu, preostanek leta pa pri drugem, mu mora vsak delodajalec izplačati sorazmerni del regresa glede na obdobje zaposlitve.
Pomembno je, da skupni znesek ustreza obdobju zaposlitve v posameznem podjetju.
Zato je priporočljivo hraniti dokumentacijo o izplačanem regresu pri prejšnjem delodajalcu.
Kaj pa zaposleni s krajšim delovnim časom?
Tudi zaposleni s krajšim delovnim časom imajo praviloma pravico do regresa.
Višina je odvisna od obsega zaposlitve in posebnih okoliščin posameznega primera.
Izjeme veljajo predvsem za določene kategorije zaposlenih, ki delajo krajši delovni čas zaradi invalidnosti, starševstva ali drugih razlogov, določenih z zakonodajo.
V takšnih primerih lahko veljajo posebna pravila.
Na kaj morate biti pozorni pri plačilni listi?
Ko prejmete regres, preverite:
- ali je bil izplačan v pravilni višini,
- ali je izplačilo označeno kot regres za letni dopust,
- ali je bil izplačan v predpisanem roku,
- ali so bili pravilno obračunani morebitni davki in prispevki pri višjih izplačilih,
- ali je pri sorazmernem regresu upoštevano pravilno število mesecev zaposlitve.
Če opazite nepravilnosti, jih čim prej razjasnite z računovodstvom ali kadrovsko službo. V primeru kršite se lahko obrnete tudi na podjetje poraVnava.si, dosegljivi so tudi na brezplačni telefonski številki 080 13 14.
English (US)