Slovenski istrski lingvistični atlas – dragoceno pričevanje o narečjih na robu časa

Suzana Todorović je predstavila drugi del Slovenskega istrskega lingvističnega atlasa (SiLA 2), s katerim nadaljuje dolgoletno delo dokumentiranja in raziskovanja jezikovne podobe slovenske Istre. Atlas temelji na desetletnem terenskem delu, (2013–2023) v 30 istrskih krajih na slovenskem, italijanskem in hrvaškem ozemlju. V njem je zbranih približno 15.000 narečnih izrazov za 475 pojmov, prikazanih na 493 jezikovnih kartah. Tokrat je obravnavala narečne izraze s področja števnikov in opisnih pridevnikov, časov in koledarjev, življenja in poroke, družine, hiše in posestva.

»Narečje je na srečo še zelo živahno, seveda pa se v določenih krajih nekoliko opušča in prihaja do stapljanja narečnih govorov. Danes se nekateri specifični izrazi opuščajo, a je narečna govorica precej živa,« je dejala avtorica. Gre za nadaljevanje pomembnega geolingvističnega projekta, katerega cilj je zajeti živo narečno govorico v času, ko številne narečne posebnosti izginjajo. Todorović tako ohranja tudi tisto narečno bogastvo, ki se ne prenaša več samoumevno med generacijami.

Delo se navezuje na predhodne raziskave, tudi na temeljne karte, ki sta jih postavila Tine Logar in Jakob Rigler, a jih nadgrajuje z novimi podatki in natančnejšim določanjem meja med slovenskimi, beneškimi in čakavskimi narečnimi areali v Istri. Avtorica opozarja, da Logarjev dragoceni material iz sredine 20. stoletja danes ne more več odsevati sodobne jezikovne stvarnosti, vendar predstavlja pomembno izhodišče za diahrono primerjavo in zaznavanje jezikovnih sprememb – prav to pa bo po mnenju Todorović osrednja naloga prihodnje slovenske dialektologije.

Tretji del atlasa, ki bo obravnaval izraze s pomenskih polij garderoba in dodatki, hrana in pijača, čustva in občutki, oljkarstvo in oljarstvo, perjad, zelenjava, sadje, sadno drevje in živali, je že napovedan za leto 2026 in bo s tem zaključil obsežen trilogijski projekt, ki slovenskemu prostoru prinaša enega najcelovitejših vpogledov v razvoj in stanje narečij na stičišču slovanskega in romanskega sveta.

Ana Zupan