Slovenski in hrvaški partnerji skupaj za večjo poplavno varnost

4 hours ago 19

V Žalcu so se danes srečali slovenski in hrvaški partnerji čezmejnega projekta Odporni, ki išče rešitve za vse pogostejše in intenzivnejše poplave. Ob robu srečanja je vodja projekta Stojan Praprotnik povedal, da so cilji projekta poleg krepitve ozaveščenosti še izboljšanje poplavne varnosti ter krepitev pripravljenosti na ujme.

Projekt Odporni, ki ga kot vodilni partner koordinira Razvojna agencija Savinja, je bil izbran v okviru programa Interreg Slovenija-Hrvaška 2021-2027. Vreden je 1,22 milijona evrov, pri čemer 80 odstotkov sredstev zagotavlja Evropski sklad za regionalni razvoj, preostanek pa partnerji.

V projektu jih sodeluje osem, po štirje iz Slovenije in Hrvaške. Poleg vodilnega partnerja so na slovenski strani vključeni občini Žalec in Ljutomer ter Prleška razvojna agencija, na hrvaški pa mesto Mursko Središće, Međimurska županija, podjetja Hrvatske vode in hrvaška gorska reševalna služba – postaja Čakovec. Takšna sestava omogoča učinkovito čezmejno sodelovanje in prenos znanja.

Ključne aktivnosti vključujejo skupne analize poplavnih tveganj, pripravo akcijskega načrta in protokolov za odzivanje ter vzpostavitev sistema “varnih točk” z osnovno zaščitno in reševalno opremo. Med pomembnejšimi ukrepi so po Praprotnikovem mnenju tudi sonaravne rešitve za zadrževanje padavinskih voda, nabava sodobne opreme (droni, čolni, šotori, vozila), skupne vaje in izobraževanja ter razvoj digitalnih orodij, kot so simulacije poplav s tehnologijo navidezne resničnosti.

Poplave v porečjih Mure in Savinje so v zadnjih letih prizadele več kot 140.000 ljudi, zato projekt poudarja nujnost usklajenega ukrepanja. Njegov cilj je povečati odpornost prebivalcev in institucij na podnebne spremembe ter izboljšati pripravljenost na izredne razmere.

Posebnost projekta je omenjeni sistem “varnih točk”, ki bo na štirih lokacijah omogočal hiter dostop do nujne opreme, kot so kompleti prve pomoči, svetilke in zaščitna sredstva. Gre za novost v regiji, ki pomembno nadgrajuje področje zaščite in reševanja.

Po Praprotnikovih besedah se je projekt začel marca letos in bo trajal 30 mesecev, do avgusta 2028. Organizatorji poudarjajo, da ne gre le za časovno omejeno pobudo, temveč za dolgoročno zavezo k večji varnosti in odpornosti čezmejnega območja. Rezultati bodo uporabni tudi v drugih okoljih s podobnimi izzivi, je povzel vodja projekta.

Read Entire Article