Alarm iz kmetijstva: stroški eksplodirali, prihodki padajo – KGZS zahteva nujne ukrepe države

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je na sestanku o protikriznih ukrepih na področju prehranske varnosti ostro opozorila na vse slabše razmere v slovenskem kmetijstvu. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je pozvala k takojšnjemu sprejetju ciljno usmerjenih ukrepov, ki bi stabilizirali kmetijsko proizvodnjo in ublažili rast cen hrane. Ob tem pa je izrazila zadržanost do splošnih posegov v trg, kot sta regulacija marž in znižanje DDV na hrano.

Razmere v slovenskem kmetijsko-prehranskem sistemu se po oceni KGZS hitro zaostrujejo. V zadnjih mesecih so stroški pridelave občutno narasli. Cena kmečke nafte se je od začetka leta zvišala za kar 54 odstotkov, občutno pa so se podražila tudi gnojila: KAN z 380 na 460 evrov na tono, urea z 540 na 770 evrov, medtem ko se je cena NPK gnojil povzpela na približno 650 evrov na tono.

Na drugi strani prihodki kmetov upadajo. Odkupna cena mleka je padla s 52 evrov za 100 litrov oktobra 2025 na 40 evrov marca letos, kar pomeni četrtinski padec. Tudi v prašičereji razmere ostajajo neugodne, saj trenutna cena 1,49 evra za kilogram še vedno ne dosega ravni iz leta 2021. Takšna kombinacija rastočih stroškov in padajočih prihodkov neposredno ogroža obstoj številnih kmetijskih gospodarstev.

Slovensko kmetijstvo za normalno sezono potrebuje ogromne količine energentov in repromateriala – približno 65 milijonov litrov kmečke nafte ter več deset tisoč ton gnojil. Vsak nadaljnji cenovni pritisk zato pomeni resno tveganje za prehransko varnost države.

Medtem ko Slovenija še išče ustrezne rešitve, so številne druge države Evropska unija že ukrepale. Španija je pripravila pet milijard evrov vreden paket pomoči, Grčija subvencionira gnojila in kmečko nafto, Francija pa kmetom omogoča odloge plačil, lažji dostop do posojil in reprogramiranje dolgov. Podobne ukrepe so uvedle tudi Italija, Irska, Madžarska, Avstrija, Švedska, Finska in Bolgarija, nekatere med njimi pa se zavzemajo tudi za spremembe evropskih pravil. Po navedbah KGZS Slovenija o svojih ukrepih Evropske unije še ni obvestila.

Na sestanku sta bila sicer predstavljena tudi predloga regulacije marž v celotni verigi preskrbe s hrano in znižanja DDV na osnovne prehranske izdelke, vendar v KGZS do takšnih ukrepov ostajajo zadržani. Predsednik zbornice Jože Podgoršek opozarja, da gre za resen poseg v tržne razmere, zato zagovarja bolj ciljno usmerjene rešitve. Po njegovih besedah bi takšni ukrepi lahko dosegli enak učinek – zmanjšanje pritiska na rast cen hrane – vendar z manjšimi stroški za državo.

Med predlaganimi ukrepi KGZS izpostavlja stabilizacijo cen kmečke nafte in gnojil ter pobudo Slovenije na ravni EU za dodatno znižanje trošarin za kmetijstvo. Predlaga tudi vključitev ključnih vhodnih surovin, kot so gnojila, semena in sredstva za varstvo rastlin, v državne blagovne rezerve.