Slovenski dan možganov: Skrb za zdravje možganov pomembna v vseh razvojnih obdobjih

Na URI Soča v Ljubljani so v organizaciji Slovenskega društva za nevroznanost Sinapsa obeležili današnji slovenski dan možganov. Poudarili so pomen skrbi za zdravje možganov v vseh razvojnih obdobjih človeka. Prikazali so tudi novo družabno igro za zabavno učenje o možganih.

Kot je dejala ena od organizatork dogodka Lara Jereb, želijo z dnevom možganov, letos že v 10. izvedbi, slovenski javnosti približati pomen raziskovanja možganov in njihovega zdravja ter ozaveščati o tem, kako lahko vsak posameznik skrbi za svoje možgane in ohranja kognitivne sposobnosti tudi v pozni starosti.

“Letošnja osrednja tema so ravno spremembe, ki se dogajajo v možganih skozi različna starostna obdobja,” je pojasnila Jereb.

Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2022 oblikovala globalni akcijski načrt, ki izpostavlja zdravje možganov kot civilizacijsko prioriteto. Načrt državam članicam nalaga konkretne ukrepe in ponuja orodja, s katerimi naj bi do izteka leta 2031 merljivo izboljšali globalno zdravje možganov.

V sorodnem duhu so lani v Evropi oblikovali partnerski pobudi Brain health. “Slovenske nevroznanstvenike veseli, da se ji je pred nekaj tedni uradno pridružila tudi Slovenija,” je dejal specializant nevrologije, nevroznanstvenik in tajnik Sinapse Matej Perovnik.

Na današnjem dogodku so se govorci strinjali, da zlasti ozaveščanje in dostop do informacij bistveno pripomoreta k boljši skrbi za zdravje možganov v celotni populaciji.

Perovnik je ob robu dogodka za STA predstavil tudi ključne ugotovitve članka, pod katerim se podpisuje kot prvi avtor in ki so ga prav danes objavili v znanstveni reviji Frontiers in Public Health. Temelji na raziskavi, ki so jo opravili na vzorcu slovenske javnosti, v katerem so sodelovali tako posamezniki iz splošne javnosti kot tudi tisti s strokovnim znanjem o delovanju možganov.

“Med drugim smo preučevali, ali predznanje o delovanju in zdravju možganov vpliva na to, v kolikšni meri ljudje skrbijo za svoje možgane, tako pri prepoznavanju koristnih praks kot pri njihovem dejanskem izvajanju v vsakdanjem življenju,” je dejal Perovnik.

Po njihovih ugotovitvah ima izobrazba pomembno vlogo pri ozaveščenosti o zdravju možganov, saj so tisti s predznanjem bolje prepoznali koristne prakse in jih tudi pogosteje izvajali.

V. d. direktorice Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (Aris) Tjaša Dobnik je na dogodku povedala, da gre glede na staranje prebivalstva in povečano pogostost bolezni živčevja v prihodnosti pričakovati porast bremena teh bolezni. V ta namen, kot je dejala, potrebujemo strategijo za učinkovito krepitev zdravja in preprečevanje bolezni možganov.

Financiranje nevroznanosti je ključnega pomena za napredek na področju raziskav možganov in živčnega sistema. Pri tem ima ključno vlogo tudi Aris, je poudarila.

Danes so premierno prikazali tudi družabno igro, ki so jo oblikovali za spodbudo zabavnega učenja o možganih.

Slovenski dan možganov zaznamujemo v sklopu mednarodne akcije Teden možganov.