Na področju redkih rud Peking v veliki prednosti

Kitajska je v svetu nesporna gospodarica pri upravljanju z redkimi zemljami, rudami, ki so med drugim ključne pri proizvodnji vetrnih turbin ter elektronskih komponent, kot so baterije in čipi. Evropska unija, ZDA in druge države poskušajo omejiti že tako močan kitajski vpliv, jasno pa je, da brez Kitajske ne bo mogoče doseči izničenja izpustov toplogrednih plinov v atmosfero. To je namreč cilj, ki bi ga Evropska unija rada dosegla do leta 2050.

O redkih rudah, temi, ki je v zadnjih tednih v svetovnih medijih stopila v ospredje, je danes zvečer v tržaškem Novinarskem krožku predaval Alberto Prina Cerai, raziskovalec observatorija za politično ekonomijo na Inštitutu za zunanjepolitične študije ISPI. Z njim se je pogovarjal Giorgio Rossetti, častni predsednik študijskega centra Dialoghi europei, ki je priredil včerajšnje srečanje.

Prihodnost v 17 elementih

Med redke rude uradno prištevamo 17 elementov iz periodnega sistema. Gre za skandij, itrij in 15 lantanoidov. Potem pa so tu še druge kovine, kot so kobalt, nikel in titan.

Kot je uvodoma povedal Rossetti, je rudarjenje za temi elementi izjemno onesnažujoče. Potreba po teh kovinah, ki jih uporabljamo tudi v optičnih vlaknih in sončnih celicah, pa je vse večja, do leta 2031 bo trg teh elementov veljal 22 milijard dolarjev. Redke rude torej veljajo za zlato prihodnosti. »Imperiji so se rodili iz surovin. Tudi razpadli so zaradi surovin,« je še povedal Rossetti. Jasno je torej, da bo na mednarodnem parketu zavladal, kdor bo obvladal tudi to področje.

Več v jutrišnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.