Slovenska raziskava v Planici pomaga pripravljati astronavte na dolgotrajne vesoljske misije

V Nordijskem centru Planica so predstavniki Instituta Jožef Stefan (IJS) danes predstavili drugo fazo raziskave BRAVE, ki preučuje, kako različne vadbene strategije vplivajo na človeško telo v pogojih, podobnih breztežnosti. Rezultati bodo prispevali k pripravam človeških misij v vesolje in koristili tudi zdravstvenim raziskavam na Zemlji.

IJS skupaj z Evropsko vesoljsko agencijo (Esa) trenutno nadaljuje drugo fazo raziskave BRAVE. Cilj raziskave je primerjati in ovrednotiti različne vadbene strategije za bivanje v vesoljskih plovilih, so predstavili na novinarski konferenci. S tem želijo preprečiti izgubo mišične in kostne mase ter spremembe v srčno-žilnem sistemu, ki ogrožajo zdravje astronavtov v breztežnostnih razmerah.

Kot je pojasnil vodja projekta Igor Mekjavić z IJS, je vadba doslej pokazala največji potencial za ohranjanje telesnega zdravja v vesolju, zdaj pa želijo raziskovalci ugotoviti, katera vadbena strategija je najučinkovitejša. IJS ima na tem področju bogate izkušnje, saj takšne poskuse izvaja že od leta 2001.

Namen tokratnih raziskav, ki jih v sodelovanju z Eso izvajajo v Laboratoriju za gravitacijsko fiziologijo IJS v Planici, je preveriti, ali umetna težnost izboljša rezultate vadbe v breztežnostnih razmerah. “Čeprav astronavti v vesolju vsak dan vadijo tudi uro in pol, se na Zemljo pogosto vrnejo z zmanjšano mišično in kostno maso. Iščemo načine, kako bi bila ta vadba učinkovitejša,” je pojasnil.

Ena od možnosti je vadba na človeški centrifugi, ki umetno poustvari težnost. Takšno opremo imajo le trije laboratoriji v Evropi – poleg slovenskega še v Nemčiji in Franciji.

Drugi del raziskave BRAVE bo sicer trajal skupno 90 dni. Začela se je 2. aprila, končala pa se bo v začetku julija. Preiskovanci morajo tekom bivanja v Planici 60 dni preležati v postelji v okviru t. i. “bed rest” raziskave, ki simulira breztežnost, in sicer v pogojih z nižjo vsebnostjo kisika v zraku. “Prav ti pogoji bodo verjetno vladali tudi v bodočih vesoljskih plovilih,” je pojasnil.

Preiskovanci so razvrščeni v tri skupine, ena samo leži, druga vadi na centrifugi, tretja pa vadi brez umetne težnosti. Po njegovih besedah preliminarni rezultati raziskave nakazujejo zelo obetavne učinke vadbe v umetni težnosti. “Udeleženci, ki vadijo na centrifugi, kažejo boljše telesne odzive kot tisti, ki le ležijo ali vadijo brez umetne težnosti,” je poudaril. Končne ugotovitve bodo sicer znane po zaključku eksperimenta.

Današnje novinarske konference se je udeležila glavna raziskovalka pri Esi Angelique van Ombergen. Raziskave, kot je ta v Planici, so po njenem mnenju ključne za pripravo na dolgotrajnih vesoljskih misij. “Slovenija ima veliko strokovnega znanja na področju analognih okolij, kar pomaga pri razumevanju, kako se človeško telo prilagaja stresnim razmeram v vesolju,” je poudarila. Cilj Ese je astronavte v prihodnje pripeljati tudi na Luno in Mars, zato so po njenih besedah tovrstne raziskave izjemno dragocene.

Z njo se je strinjala vodja Slovenske vesoljske pisarne, ki deluje v okviru ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Tanja Permozer. Poudarila je, da Slovenija kot polnopravna članica Ese sodeluje v več vesoljskih programih, ki vključujejo vesoljsko medicino. Takšne raziskave so po njenih besedah ključnega pomena ne le za pripravo človeških misij v vesolje, temveč imajo tudi pomembno aplikativno vrednost za zdravje ljudi na Zemlji. Dodala je, da v prihodnje Slovenija načrtuje krepitev sodelovanja z Eso in povečanje sredstev za tovrstne raziskave.

IJS je bil eden ključnih pobudnikov vstopa Slovenije v Eso, s svojimi dolgoletnimi raziskavami hipoksičnih okolij in interdisciplinarnim pristopom pa je prepoznan kot pomemben partner na področju vesoljske fiziologije, pa je dejal direktor IJS Boštjan Zalar. Prav sodelovanje strokovnjakov z različnih področij je po njegovih besedah omogočilo vzpostavitev laboratorija v Planici ter vključitev Slovenije v mednarodne raziskave o vplivu vesoljskega okolja na človeka.