Slovenska obrambna industrija se brez pomoči države težko razvija (tema)

Geopolitične razmere vplivajo tudi na razvoj slovenske obrambne industrije. Mors, ki povečuje sredstva za opremo in infrastrukturo, jo odločno podpira. “Verjeti moramo v slovensko obrambno industrijo,” meni generalni direktor direktorata za logistiko Željko Kralj. Prednosti so nižje cene, več nadzora nad produkti in možnost prodora v tujino.

Med največjimi projekti opremljanja Slovenske vojske (SV) je predvideni nakup 106 osemkolesnikov patria. Kralju, med drugim pristojnemu za uresničevanje programov in projektov opremljanja, se zdi malo nenavadno, da se pri tem nakupu govori predvsem o vozilih. “Pomembna je tudi oborožitvena postaja,” je Kralj poudaril v pogovoru za STA.

Oborožitvene postaje oziroma kupole, ki jih bo na nova bojna vozila 8×8 namestila finska Patria, bodo predvidoma rezultat znanja in sodelovanja številnih slovenskih podjetij, združenih v konzorcij.

Ministrstvo za obrambo (Mors) si želi, da bi na domačih tleh vzpostavili tudi logistični center za vzdrževanje teh vozil. Po navedbah Kralja bi od okoli 700 milijonov evrov vrednega posla več kot tretjina ostala “doma”.

Več tudi za raziskave in razvoj

Daljinsko vodene oborožitvene postaje Mangart 25 slovenskega podjetja Valhalla Turrets so po mnenju Kralja med pomembnejšimi projekti opremljanja SV. Za preizkušanja so jih integrirali na posamezne lahke oklepnike JLTV 4×4 Oshkosh. Ravno prejšnji teden so kupolo preizkušali na vojaški vaji v Istri. “Naši so prvi zadeli,” je kakovost opreme ponazoril Kralj.

Namestili jih bodo tudi na svarune, torej na patrije, ki so že vrsto let v uporabi SV. S tem bodo okrepili zaščito zračnega prostora, kar je za obrambo države izjemno pomembno. “Vedno, ko nekaj opremljamo, razmišljamo, kako se lahko v to vključi domača industrija,” je poudaril Kralj. Nikoli ne bomo povsem samozadostni kot Francozi, je dodal, vendar je treba težiti k temu, da sami z različnimi kapacitetami v čim večji meri skrbimo za opremljanje in oskrbo SV ter s krepitvijo odpornosti države tudi za prebivalstvo.

Mors je lani s 15 slovenskimi podjetji za nakup vojaške opreme sklenil za več kot 42 milijonov evrov z DDV pogodb, leta 2023 pa z 29 podjetji za več kot 82,6 milijona evrov z DDV. To sicer ni finančna realizacija za posamezni leti, saj so določene pogodbe večletne.

Poleg tega so povišali izdatke za raziskave in razvoj. Tako nameravajo letos zanje nameniti 23,3 milijona evrov, kar je skoraj sedem več kot lani. “Ni problem zagotoviti tudi več virov, je pa projekte zelo zahtevno voditi,” je opozoril Kralj. Zahtevajo namreč veliko strokovnega kadra in številna usklajevanja.

Proizvodi domačih podjetij cenejši

Pred sodelovanjem s podjetji objavijo poziv za projekte na določenem področju. Prijave preučijo in po navedbah Kralja prepoznajo najbolj ustrezne z najboljšimi referencami. Preverijo tudi, ali ima podjetje soglasje za proizvodnjo oziroma promet. Soglasje za proizvodnjo ima sicer 84 slovenskih družb, dovoljenje za promet 62 družb, oboje pa 21.

Podjetja tudi spodbujajo, da se združijo v konzorcije. “Če se povežejo, smo bolj kakovostni,” meni Kralj. Priložnost za povezovanje podjetij bo tudi prvi mednarodni sejem obrambne industrije Sidec, ki bo oktobra v Celju, je spomnil.

Prednost sodelovanja z domačo industrijo je tudi nekajkrat nižja cena za enako kakovost. Nekatera tuja obrambna podjetja namreč po besedah Kralja zelo zlorabljajo trenutno varnostno situacijo. Za proizvode so v enem letu zvišali cene tudi za več deset odstotkov. “Moramo biti tako odgovorni, da to prepoznamo.”

Cilj sodelovanja z domačimi podjetji tudi industrializacija

Pri sodelovanju z domačimi podjetji se osredotočajo na razvojne projekte tudi zaradi možnosti industrializacije. “Podjetjem ponudimo možnost prodora na tuje trge, to je ključno,” je dejal. Tako slovenske produkte predstavijo drugim obrambnim resorjem. “Gre za integracijo slovenskega znanja,” meni.

Med projekti opremljanja, ki žanjejo na tujem, je Kralj izpostavil naročilo 10.000 pištol podjetja Arex iz Šentjerneja. “Zdaj kandidirajo na nemškem obrambnem ministrstvu na razpisu za okoli 400.000 pištol,” je dejal Kralj. Podobno je pri simulatorjih slovenskega podjetja Guardiaris, ki jih je kupila tudi vlada Črne gore po modelu vlada vladi.

Ministrstvo pričakuje, da bo letos izvoz slovenskih obrambnih podjetij okoli 50 milijonov evrov, kar je skoraj pet več kot lani in več kot 11 milijonov evrov več kot leta 2023.

Mors na več sredstev za obrambo pripravljen

Ministrstvo je na morebitno zvišanje izdatkov za obrambo, k čemur poziva tudi Nato, pripravljeno. Ko se bo vlada odločila za povečanje obrambnih izdatkov, bodo nekatere projekte pospešili.

Kralj je pri tem med prvimi izpostavil nakup osemkolesnih oklepnih vozil 8×8 z oborožitvenimi sistemi, pa tudi dodatnih helikopterjev. Pomembni so tudi tako imenovani projekti za dvojno rabo, denimo nove bolnišnične kapacitete za civilne in vojaške namene. “Glede na zagotovljene vire bomo prioritetno ukrepali,” je dejal.

Varnostna situacija se je namreč v zadnjih letih, po vojni v Ukrajini, obrnila na glavo. “Prioritete v EU so se spremenile v prid varnosti,” meni šef logistike Kralj, ki v zadnjem času ne počiva niti med vikendi. “Skrbeti moramo za to, da dobimo, kar potrebujemo. Dogajajo se velike spremembe in temu moramo slediti. Slovensko obrambno industrijo moramo podpreti,” je prepričan.