Slovenska manjšina nikoli v kotu

Vprašanje slovenske manjšine je vseskozi spremljalo težavno rojevanje avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine. Na koncu je iz deželnega statuta izpadla omemba Slovencev in parlament je skrb za manjšino poveril državi, kot sicer določa šesti člen republiške ustave.

S tem so se hoteli parlamentarci glede zaščite manjšine izogniti kvarnim vplivom deželne, še posebno tržaške stvarnosti. Slovenci smo, kljub tej izbiri, dobili zaščitni zakon šele leta 2001, ko sta bila izpolnjena dva bistvena politična pogoja: manjšini naklonjena rimska vlada in novo vzdušje, ki je v Trstu prevladalo z izvolitvijo župana Riccarda Illyja. K odobritvi zaščite so prispevali tudi vse boljši odnosi med Italijo in Slovenijo.

O tem je tekla beseda na predstavitvi knjige Costruire una regione speciale (Graditi avtonomno deželo), ki je pri založbi Franco Angeli izšla na pobudo Deželnega inštituta za odporništvo in sodobno zgodovino. Na predstavitvi v kavarni San Marco, ki jo je vodil univerzitetni profesor in direktor Deželnega inštituta za odporniško gibanje in sodobno zgodovino, Gabriele Mastrolillo, sta imela glavno besedo zgodovinarja Anna Millo in Štefan Čok. Oba sta posebno pozornost namenila slovenski manjšini. Slednja se je ob nastajanju dežele soočala z vsakovrstnimi težavami, a ni bila nikoli v kotu.