ARTICLE AD BOX
EU spreminja fiskalna pravila: Kaj to pomeni za Slovenijo?
Evropska unija se zaradi naraščajočih obrambnih izdatkov očitno pripravlja na ponovno uvedbo odstopne klavzule od nedavno prenovljenih fiskalnih pravil. Fiskalna pravila so bila posodobljena z namenom, da postanejo enostavnejša, bolj pregledna in prilagojena gospodarskim razmeram posameznih držav, piše MMC RTV Slovenija. Fiskalno pravilo, ki izhaja iz časa dolžniške krize v evrskem območju pred skoraj 15 leti, je namenjeno omejevanju zadolževanja držav.
V Sloveniji je bilo leta 2013 celo zapisano v ustavo, kjer 148. člen določa, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Odstop od tega načela je mogoč le v izjemnih okoliščinah.
Po poročanju MMC RTV Slovenija je z novimi evropskimi pravili ključni dokument za izvajanje fiskalne politike postal srednjeročni fiskalno-strukturni načrt. Ta določa, koliko lahko v štiriletnem obdobju povprečno rastejo očiščeni skupni izdatki državnih blagajn – brez obresti, evropskih sredstev in enkratnih ukrepov. Finančni minister Klemen Boštjančič je pojasnil: “Tako se za čim večje poenotenje tudi nacionalno fiskalno pravilo določi z omejitvijo rasti izdatkov, ki zagotavlja, da se javnofinančni primanjkljaj zniža in srednjeročno obdrži pod tremi odstotki BDP-ja, hkrati pa se obdrži srednjeročnost dolga.” Pravniki in ekonomisti večinoma menijo, da je to skladno z ustavnim določilom o uravnoteženem proračunu, čeprav obstajajo tudi nasprotna mnenja.
Razprava o skladnosti z ustavo in fiskalnem svetu
Ekonomist Janez Šušteršič je za Radio Slovenija izpostavil možen razkorak med evropskimi pravili in slovensko ustavo: “Če je obrestna mera nižja od rasti BDP-ja, potem se vi lahko zadolžujete in se delež dolga v bruto domačem proizvodu ne bo podaljševal. Skratka, lahko imate 20 let primanjkljaj, pa še vedno spoštujete evropska pravila, ne spoštujete pa slovenske ustave, ker proračun ni uravnotežen brez zadolževanja.” Ta dilema odpira vprašanja o dolgoročni vzdržnosti fiskalne politike.
Medtem je koalicija s SDS dosegla dogovor o prilagoditvi dveh amandmajev največje opozicijske stranke, ki sta bili pogoj za njihovo podporo zakonu. Poslanec Rado Gladek je dejal, da so želeli ohraniti vlogo fiskalnega sveta, saj so v vladnem predlogu zaznali poskus njene oslabitve. SDS je sicer umaknil dopolnilo, ki bi črtalo administrativno-tehnično podporo fiskalnemu svetu s strani Računskega sodišča.
Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je temu ostro nasprotoval: “S takšnim popravkom je delovanje fiskalnega sveta tisti dan, ko začne zakon veljati, onemogočeno. Če sprejmemo kak odlog za prilagoditev, moral bi biti dolg, pa to ni racionalno. V primerjavi s polovico plače, kot v povprečju zdaj plačujemo za te storitve, bi morali plačevati tri do štiri plače.”
Obrambni izdatki kot izziv za fiskalna pravila
Na odboru za finance je vladala enotnost glede prenove zakona o fiskalnem pravilu, a razprava se je osredotočila na vpliv naraščajočih obrambnih izdatkov. Po poročanju MMC RTV Slovenija je minister Boštjančič povzel stališča finančnih ministrov EU, ki se strinjajo, da je krepitev obrambnih izdatkov nujna, a še usklajujejo načine financiranja, ki bodo temeljili predvsem na novem dolgu. Poudaril je pomen krepitve domače obrambne industrije, kar bi pozitivno vplivalo na gospodarstvo. Evropska komisija meni, da obstoječa pravila omogočajo dovolj prožnosti, s čimer se strinja tudi Slovenija. Predvidena odstopna klavzula bi tako lahko zajela obrambne izdatke, pri čemer se na ravni EU še dogovarjajo o njenem trajanju in obsegu.
Države EU podpirajo nacionalne odstopne klavzule, ki bi jih lahko skupaj uveljavile tiste države, ki potrebujejo več fiskalnega prostora za obrambo. Slednje pa odpira pot prilagoditvam, ki bodo ključne za prihodnjo fiskalno stabilnost tako v Sloveniji kot v celotni Evropski uniji.
Portal24; Foto: Pixabay/ fotoblend
Objava EU spreminja fiskalna pravila: Kaj to pomeni za Slovenijo? je bila najprej objavljena na Portal24.