Slovenska Cerkev pred veliko preobrazbo – Ali bo vaša župnija naslednja?

Nadškof Cvikl napovedal preoblikovanje župnij: Slovenska Cerkev se premika – a ne brez vprašanj

Prenova župnij, ki jo je napovedal nadškof Alojzij Cvikl, ni zgolj organizacijski ukrep – je signal, da se Cerkev v Sloveniji zaveda nujnosti sprememb. A pot do »žive skupnosti vere«, kot jo opisuje nadškof, ne bo brez izzivov. O tem poroča tudi Žurnal24.

---

Veliki četrtek – dan za razmislek in premik

LJUBLJANA / MARIBOR – Stolnice po Sloveniji so se 17. aprila napolnile z duhovniki in verniki, ki so se zbrali ob krizmeni maši. Ta poseben obred – tik pred velikonočnim tridnevjem – ima vsako leto svojo težo, letos pa še dodatno. Zakaj? Ker je ob njem zvenela napoved sprememb, ki bo zaznamovala prihodnost slovenskih župnij.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v svoji pridigi, med drugim, poudaril duhovniško poslanstvo – ne kot poklic, ampak kot klic. Spomnil je na Jezusovo odločitev pri izbiri apostolov, ki ni bila racionalna, ampak duhovna:

“Ko je Jezus izbiral najožji krog, ki mu bo zaupal oznanjevanje evangelija in ga poslal do zadnjih meja zemlje, se ni obrnil na agencijo za izbiro kadrov … Šel je na goro in vso noč molil,” je povedal Zore.

Kot je še dodal, so duhovniki “poklicani, da skrbijo za oltar in za vse tisto, kar božje ljudstvo … potrebuje za zvestobo evangeliju”.

Ni šlo le za spomin na preteklost – Zore je jasno nagovoril sedanjost. Sveti leto, kot ga je razglasil papež Frančišek, naj bo trenutek, ko se duhovniki “vrnejo k oltarju” in znova odkrijejo duhovniško bratstvo. In ni bil edini z močnim sporočilom.

---

Cvikl: Čas je za preoblikovanje župnij

V Mariboru je nadškof Alojzij Cvikl stopil še korak dlje. Njegove besede niso bile simbolične, ampak povsem konkretne: župnije se bodo preoblikovale. Povezovanje, povezovanje, povezovanje – a postopno in z mero.

“Župnije, ki so v soupravi, bodo prve stopile na pot povezovanja župnij,” je dejal. “To bo začetek daljšega procesa, ki bo v naslednjih letih postopoma oblikoval novo podobo župnij v naši nadškofiji.”

Cvikl je večkrat poudaril, da to ne bo birokratski rez. “Ne gre za preprosto združevanje,” je bil jasen, “temveč za priložnost, da župnije zadihajo v novi dinamiki.”

Kaj to pomeni v praksi? Poenostavljeno – tam, kjer že zdaj dve ali več župnij vodi isti duhovnik (souprava), se bo začel proces tesnejšega povezovanja. In čeprav se sliši tehnično, gre v resnici za premik, ki lahko temeljito preoblikuje lokalno versko življenje.

---

Cerkev išče odgovore na dolgo znane težave

Zmanjševanje števila duhovnikov, starajoče se duhovništvo in precejšnje upadanje rednega obiskovanja maš – to niso sveže težave. To so stare rane, ki jih Cerkev zdaj priznava na glas.

Po podatkih Katoliške cerkve v Sloveniji, ki jih povzema tudi Družina, se je v zadnjih 30 letih število duhovnikov v mariborski nadškofiji zmanjšalo za več kot 30 %. Medtem ko je bilo leta 1991 v nadškofiji okoli 260 duhovnikov, jih je danes manj kot 180 – in številka še pada.

Župnije pa ostajajo. Včasih prazne. Včasih brez pravega vodstva. Včasih odtujene od krajevnega dogajanja.

Zato Cviklova napoved ni šok. Je posledica dolgo zorenega spoznanja, da brez reforme – Cerkev tvega stagnacijo. “Prenova pomeni, da bo treba stopiti iz cone udobja … da bo treba v nekaterih primerih celo spremeniti način delovanja,” je dejal nadškof.

---

Krizmena maša

Posebno težo ima v tej zgodbi tudi krizmena maša. Po besedah škofov – poroča STA – je prav ta obred priložnost za »ponovno zavezo« duhovnikov, saj takrat obnavljajo svoje obljube. Poleg tega se posveti t. i. krizmeno olje, ki se uporablja za krste, birme, posvečenja in maziljenja – torej za najpomembnejše trenutke v življenju vernika.

Letošnja krizmena maša pa ima dodano vrednost – časovno se ujema s svetim letom. In to je po mnenju mnogih priložnost. “To je naš delež,” je povedal Zore, ko je govoril o poklicanosti služenja in duhovni prenovi.

---

Kaj na vse to pravijo verniki?

V Trnovem, mestni župniji Ljubljane, kjer mašuje eden najbolj prepoznavnih duhovnikov pri nas, župnik Marko Mohor Stegnar, so verniki do napovedi Cvikla različno razpoloženi.

Nekateri vidijo preoblikovanje kot priložnost, drugi kot grožnjo. “Ne želim, da se naša župnija kar priključi neki drugi. Imamo svojo zgodovino, svoje ljudi,” pravi 68-letna Ana, redna obiskovalka maš.

Drugi, predvsem mlajši, pa pravijo, da Cerkev nujno potrebuje novo energijo – in manj togosti.

---

Prenova, ki ne bo preprosta

Cviklova izjava, da bodo verniki morali “prevzeti večjo odgovornost pri oblikovanju življenja župnije”, pomeni obrat. Ne več pasivno spremljanje – ampak sooblikovanje. Ali kot bi kdo rekel: manj klopi, več sodelovanja.

A naj bo jasno – tega ne bo mogoče izpeljati brez trdega dela. In ne brez zadržkov. Slovenci smo, navsezadnje, navezani na “svoje cerkve”. Vsaka vas ima svojo. Vsaka skupnost svojega župnika, ki ga pozna. Bo kdo pripravljen to spustiti?

Odgovor bo pokazal čas. In pripravljenost tako škofov kot vernikov, da se slišijo – ne le govorijo.

---

Cerkev se spreminja

Napovedano preoblikovanje župnij v mariborski nadškofiji je več kot reorganizacija. Je lakmusov papir, ali zna Cerkev v Sloveniji hoditi z roko v roki s časom – ne da bi pozabila nase.

Cviklova vizija – čeprav previdna – odpira vrata. A pot ni tlakovana z gotovostjo. Uspeh? Odvisen od odprtega dialoga, posluha in resnične pripravljenosti na spremembe.

Kot je dejal sam nadškof: “To bo začetek daljšega procesa.” In res je – začetek. Nadaljevanje? V naših župnijah. In v ljudeh, ki jih sestavljajo.

Vir: Žurnal24, Družina

Pripravil: N. Z.

The post Slovenska Cerkev pred veliko preobrazbo – Ali bo vaša župnija naslednja? first appeared on NaDlani.si.