Slovenščina izrinjena? Priseljenci brez interesa

Župan iz vrst Socialnih demokratov, Janko Kos, je dejal, da država pred problemom tišči glavo v pesek in občine ter šole pušča same, ter da je zavedanje ohranjanja slovenskega jezika v času globalizacije še kako pomembno.

Celjske osnovne šole povedo Kako se spopadajo z jezikovnimi in kulturnimi ovirami. Kako bi po njihovem stanje v osnovnih šolah izboljšali.

Vse šole iz Celja, s katerimi smo se pogovarjali, imajo težave s sporazumevanjem s starši otrok, in to vsakodnevno. Težave nastajajo predvsem s tistimi, ki govorijo jezik, ki ni soroden našemu jeziku. Največkrat so to starši in učenci albanskega porekla. Tudi ne poznajo niti osnov slovenščine in se z njimi ne da dogovoriti ničesar.

• “Ne znajo izpolniti obrazcev, prebrati urnika, razumeti šolskih obvestil itd. Starši po navadi pripeljejo na vpis prevajalce, kasneje pa se vsak znajde po svoje. Pogosto prevajajo tudi otroci katere druge družine,” nam je zaupala Tea Žgajner, profesorica pedagogike in angleščine na OŠ Hudinja.

Nekaj prednosti imajo tisti, ki znajo govoriti angleško. Nekatere šole se potrudijo navezati stik s kom, ki govori njihov jezik, mnogokrat pa si pomagajo s prevajalniki. Toliko, da se lahko dogovorijo o osnovah ob vpisu otroka.

Nekatere šole, tako kot v OŠ Žalec, organizirajo dodatne razgovore s starši otrok, vendar zahtevajo, da sami priskrbijo prevajalca. Na IV. Osnovni šoli Celje se na primer pomagajo s prevajalci Ljudske univerze Celje.

V celjskih osnovnih šolah imajo velik delež otrok tuje narodnosti.

• Na OŠ Hudinja, na primer, imajo veliko učencev iz Bosne in Hercegovine, Ukrajine, Kosova … Albansko govorečih imajo 35 učencev.
• OŠ Lava ima letos enega otroka albanske narodnosti na novo, nekaj jih je že dlje časa. V njihovi šoli pa se šolajo otroci še iz Rusije, Ukrajine, Kitajske, Bosne, Severne Makedonije … Trenutno imajo 13 otrok tujcev.
• IV. OŠ Celje ima trenutno 20 % otrok s tujim državljanstvom, od teh je četrtina državljanov iz Kosova.

Prvo leto – status tujca

V prvem letu, ko se ti otroci vpišejo v slovensko osnovno šolo, imajo status tujca. To pomeni, da jim pripadajo dodatne ure slovenskega jezika. Naslednje leto jim ure ne pripadajo več: “Pogosto ti učenci znajo le osnovno besedišče v slovenščini, kar ni dovolj za spremljanje pouka,” pravi Žgajnerjeva.

Ravnateljica Osnovne šole Lava, Marijana Kolenko, je za naš medij povedala, da sami zagotavljajo dodatne ure slovenskega jezika z različnimi oblikami učne pomoči, kot na primer javna dela, medvrstniška pomoč, napotitev v programe preko Ljudske univerze: “A poudarjam, otrokom, ki nimajo osnov slovenskega jezika, je zelo težka vključitev v pouk, saj je sedenje pri rednih urah praktično brez učinka.”

Ne gre samo za jezikovno oviro: pomembne so tudi posledice, ki jih prinašajo težave s sporazumevanjem

V vseh primerih ravnatelji in predstavniki šol poročajo o težavah s sporazumevanjem s starši otrok priseljencev, in to ne samo albanske narodnosti.

Prav tako izpostavljajo dejstvo, ki ga v medijih zadnje tedne ne slišimo:

• Da gre za več kot le težavo v sporazumevanju, pomembne so tudi posledice, ki jih jezikovna ovira prinaša, in sicer čustvene stiske otroka.

Otroci, ki jih priseljene družine vpišejo v slovenske šole, so v jezikovno nezavidljivem položaju, saj niti oni niti starši ne govorijo jezika.

• “Opazili smo hude čustvene stiske otrok, ki so vrženi v okolje, kjer ne razumejo niti besede slovensko. Ravnatelji že dolga leta opozarjajo na to problematiko, vendar se jim ne prisluhne,” pravi Tea Žgajner.

A potrebno jih je videti in izkoristiti

• Po celotni Sloveniji pa so na voljo brezplačni tečaji slovenščine in slovenske kulture za tujce, imenovani Začetna integracija priseljencev, ki jih financira Ministrstvo za notranje zadeve in Evropska unija. To je brezplačni jezikovni tečaj (180 urni). Tujci se v njem naučijo osnov slovenskega jezika in hkrati tudi spoznajo kulturne značilnosti Slovenije.

Poteka večkrat tedensko in v manjših skupinah.

Take tečaje organizira tudi Ljudska univerza v Celju. Žalcu in drugod po Sloveniji.

Torej možnosti, da bi se starši otrok priseljencev naučili slovenskega jezika in kulture, so. Vprašanje je, ali želijo te možnosti tudi izkoristiti, za dobrobit svojih otrok in njihove prihodnosti.