Slovenjgraški župan: Leto 2029 skrajni rok za končanje hitre ceste Šentrupert-Slovenj Gradec

Na napovedane zamike pri izgradnji severnega dela tretje razvojne osi se je ob današnjem novoletnem sprejemu odzval župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler. Vse pristojne je pozval k maksimalnim naporom, da bo leto 2029 res “tisto skrajno leto”, ko bo odprta nova štiripasovnica Šentruperta-Slovenj Gradec.

Na zamike pri gradnji severnega dela tretje razvojne osi so predvsem nekateri župani občin ob trasi predvidene hitre ceste opozorili po decembrskem sestanku na ministrstvu za infrastrukturo, na katerem so pregledali aktivnosti na posameznih sklopih. Razlog za zamike naj bi bili predvsem postopki, na katere investitor, to je družba Dars, nima vpliva, na kar so pri Darsu doslej že večkrat opozorili.

“Zaradi dolgotrajnih usklajevanj z mnenjedajalci ter upravnih in sodnih postopkov se časovnica gradnje projektov na tretji razvojni osi sever zamika. Te zamude vplivajo na predvidene roke za dokončanje projekta, kar lahko povzroči prilagoditve v skupnem časovnem okviru izvedbe,” so decembra za STA pojasnili pri Darsu.

Da se je regija naposlušala datumov, ki se iz leta v leto zamikajo, je v izjavi medijem ob današnjem novoletnem sprejemu dejal župan Klugler. Zdaj upa in verjame, da se bo Dars kot investitor čim prej uspel dogovoriti z vsemi deležniki in da bo leto 2029 tisti skrajni rok, ko bo gradnja hitre ceste med Šentrupertom in Slovenj Gradcem končana.

“Kajti Koroška to tretjo razvojno os nujno potrebuje, predvsem jo potrebuje naše gospodarstvo, ki bo s tem zagotovo postalo veliko bolj konkurenčno, kot je lahko danes. In da bo lahko sredstva, ki jih mogoče danes namenja za logistiko in transporte, namenjalo v razvoj in izobraževanje,” je dodal.

Med drugim je izpostavil, da je letos načrtovan začetek gradnje najzahtevnejšega sklopa, to je sklopa E (Velunja), za katerega je rok izvedbe 52 mesecev. Sklop Velunja je eden od osmih sklopov gradbenih del na 17,5 kilometra dolgem odseku med Velenjem in Slovenj Gradcem. Je tehnično in finančno najzahtevnejši sklop na trasi hitre ceste iz Šaleške doline na Koroško. Na njem bo 20 gradbenih objektov, med drugim dva predora in 10 mostov oz. viaduktov.

Na nedopustnost zamikov je danes opozorila tudi direktorica GZS Koroške gospodarske zbornice Katja Pokeržnik. Za STA je poudarila, da cesto potrebujejo vsi, ne le gospodarstvo, in med drugim pozvala k odpravi administrativnih ovir, ki so v največji meri razlog za podaljšanja.

Severni del tretje razvojne osi sicer predvideva še dva odseka naprej od Slovenj Gradca, to je do Dravograda in nato do meje z Avstrijo na Holmcu, ki pa sta oba še v postopku umeščanja v prostor.

Klugler je medtem na tradicionalnem novoletnem sprejemu za predstavnike podjetij, zavodov in ustanov izpostavil, da je bilo leto 2024 za občino v znamenju sanacije po poplavah leta 2023, za kar je občina lani namenila več kot 21 milijonov evrov.

Letos v občini popoplavno sanacijo pospešeno nadaljujejo, nanjo odpade tudi velik del vnovič rekordno visokega občinskega proračuna za letos, ki je težak 80 milijonov evrov. Največje ostale aktualne naložbe v Slovenj Gradcu pa so prizidek k zdravstvenemu domu, dograditev športne dvorane in novo nogometno igrišče z umetno travo.