Slovenija, slaba zaveznica

Vest o slovenskem zadolževanju na Kitajskem je minila brez širše javne razprave. Vladna namera je bolj ali manj spolzela skozi prste medijev, medtem ko se je slovenski živelj ukvarjal z drugimi trenutnimi zadevami.

Če bo obveljala namera finančnega ministra Klemna Boštjančiča, se bo Slovenija prihodnje leto zadolžila pri kitajskih vlagateljih. Izdati nameravamo do pet milijard juanov oziroma 608 milijonov evrov tako imenovanih “panda obveznic”. Te bodo kupile kitajske banke in skladi, z drugimi besedami, Slovenija bo najela posojilo pri kitajskem zasebnem ali paradržavnem sektorju. Dolg bomo morali odplačati v juanih, poroča ameriški Financial Times.

Finančni minister je med nedavnim obiskom Pekinga komentiral, da želi Slovenija “razširiti bazo vlagateljev”. Odločitev za zadolževanje na kitajskem trgu je pojasnil z uvedbo ameriških tarif in ostrejšim nadzorom nad izvozom kritičnih surovin s strani Pekinga. “Kaj takega svet morda ni videl že kakih sto let,” je dejal in dodal, da je razvoj dogodkov še posebej zahteven za majhne države z odprtimi gospodarstvi, kot je Slovenija. Kako zelo odprto je slovensko gospodarstvo, je sicer ločena tema. Naj zadostuje, da Slovenijo zaradi neugodnih gospodarskih politik Golobove vlade serijsko zapuščajo podjetja. Na zdravje slovenskega gospodarstva pa vplivajo predvsem domače omejitve in ne tiste, ki izhajajo iz geopolitičnih razlogov.

Okrepljeno sodelovanje s Kitajsko je skrajno nevarno

Zanimiv je bil tudi način, kako je Boštjančič ubesedil nastajajoče stanje. Govor o epohalnih spremembah je značilen za kitajsko politično vodstvo. Besedno zvezo o stoletnih spremembah je mogoče najti v vrsti njihovih strateških dokumentov.

Očitno ne bo ostalo le pri retoriki. Kot je razkril za Financial Times, je trenutna vlada “okrepila dvostranska srečanja s kitajskimi uradniki”. Namen je, da ne bi ostalo pri enkratni zadolžitvi, temveč bi se razvilo nekakšno partnerstvo, ki bi temeljilo (morda) celo na letnem zadolževanju. “Slediti bi moralo še več [panda obveznic], morda na letni ravni … To ni enkraten dogodek. Na trgu želimo ostati prisotni,” je povedal.

Slovenski finančni minister Klemen Boštjančič ob kitajskem kolegu Lan Fo’anu (Foto: STA)

Reorientacija slovenske zunanje politike

Pred zadnjimi državnozborskimi volitvami je (takrat še) pretendentka za zunanjo ministrico Tanja Fajon napovedala, da bo Slovenijo peljala nazaj v “jedrno Evropo”. Za to se navadno šteje nemško-francoski “vlak”. A Slovenija se v mednarodnem prostoru ni orientirala v tej smeri, temveč v smeri držav med obema blokoma ali pa celo konkurenčnega bloka avtoritarnih držav, čeprav smo de iure del Zahoda kot članica Evropske unije in Severnoatlantskega zavezništva. De facto pa vlada Roberta Goloba išče svojo pot zunaj zahodnega bloka. Zunanja ministrica javno žaluje za ponesrečenim iranskim voditeljem in agitira proti Izraelu. Predsednik vlade grozi državljanom z izstopom iz Nata. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v Afriki posvaja gorile. Predsednica države javno kritizira ameriškega predsednika. In končno, finančni minister nas namerava zadolžiti na Kitajskem. Vzorec je jasen.

Posledice tega vzorca so manj jasne. Svet vstopa ali pa je že dodobra zabredel v intenzivno geopolitično tekmo, ki se, podobno kot v hladni vojni, bojuje na vseh področjih in prek vseh državnih podsistemov – predvsem na varnostnem, gospodarskem, znanstvenem in kulturnem področju. Velik up sveta je, da bo, podobno kot v hladni vojni, tekma ostala pri geopolitičnih in geoekonomskih orodjih in ne prerastla v tako imenovani neposredni “kinetični” spopad med velesilami.

Predsednik vlade Robert Golob (Foto: STA)

Slovenija, slaba zaveznica

Ravnanje Golobove vlade sporoča svojim zaveznikom, da je v času vnovičnih napetosti med velesilami slaba zaveznica. Državni proračun ne izpolnjuje niti stare zaveze članic Nata, da bodo namenile dva odstotka bruto domačega proizvoda za obrambo. Zunanja ministrica je v več ključnih trenutkih (primer: Gaza) s svojimi stališči Slovenijo vodila zunaj konsenza, ki se je oblikoval na Zahodu. Finančni minister sporoča, da želi uravnotežiti zadolževanje med blokoma.

Vse to se dogaja v času, ko Združene države, naša ključna zaveznica in varnostni partner, pozivajo k zaostritvi gospodarskih politik do Kitajske, nazadnje v okviru pobude za ustanovitev sklada za zmago Ukrajine. Ta bi se financiral s carinami na kitajski in ruski uvoz, uvedenimi na obeh straneh Atlantika.

Politika uravnoteževanja je zahtevna. Zahteva premišljene in izkušene politične operaterje ter pravo geopolitično lego države. Ali sta predsednik vlade in njegova ministrska ekipa premišljena in izkušena, si lahko bralec odgovori sam.

Ž. K.