Slovenija je sinonim za gozdnato državo  

Slovenija je tako čudovita dežela tudi zato, ker ima obilje zelenih gozdov, ti namreč preraščajo več kot polovico našega ozemlja oziroma več kot 11.000 kvadratnih kilometrov, kar jo uvršča med najbolj gozdnate evropske države. To, da ima skoraj vsak prebivalec naše države v neposredni bližini bivališča gozd in neomejen dostop vanj, je neprecenljivo bogastvo. Ti naravni templji nas razvajajo in oplajajo s svojo prvobitnostjo, so skrita zakladnica naravne hrane, v svojih nedrjih dajejo zavetje divjim živalim, krepijo naše zdravje, saj čistijo zrak (na leto predelajo okoli 7,5 milijona ton ogljikovega dioksida in proizvedejo 5,5, milijona ton kisika) in vplivajo na naše duševno zdravje, saj preženejo stres in nam vračajo vedrino, so naravovarstveniki prvega reda ter so nenazadnje pomemben gospodarski dejavnik.

Takšno bogastvo premoremo. Kako pa z njim ravnamo in gospodarimo in v kakšnem stanju je? Zdravje gozda ni samoumevno, gre za občutljiv ekosistem, ki zahteva skrbno nego in tehtno gospodarjenje. Pri nas pri tem sledimo načelom trajnosti, sonaravnosti, gozd se mora stalno obnavljati v svojem procesu. Vendar pa v zadnjem času gozd ogroža vrsta dejavnikov, zaradi katerih se stanje tega našega naravno obnovljivega vira poslabšuje.

Kako zdravi so naši gozdovi?

Prav to se že nekaj časa sprašujem, ker na ustaljenih poteh po bližnjih gozdovih v osrčju Gorenjske opažam v nekaterih gozdnih okoljih znatne spremembe: obilo podrtih dreves, večina gre za smreke, kar pušča za sabo ogolela, izpraznjena mesta, vse manj je močnih, starih dreves. Kaj pravijo strokovnjaki?  

Ko sem iskala odgovore, sem ugotovila, da strokovnjaki že nekaj časa opozarjajo na to, da to naše naravno bogastvo premalo negujemo, naš gozd je zastaran, razvojne faze dreves v njem niso uravnotežene, saj primanjkuje mlajših razvojnih faz, tako imenovanega mladovja in drogovnjakov, pa tudi debelodebelnih dreves.  

Naravne ujme, širjenje podlubnikov, pomanjkljiva nega ogrožajo kakovost gozda

Vzroke za takšno stanje gozdov gre iskati v čedalje pogostejših ujmah, kot so vetrolomi, žledolomi, velika težava je širjenje podlubnikov, ki posebej na toplejših območjih naredijo veliko škode, ob tem pa k slabšemu stanju gozdov pripomoreta nezadostna nega in obnova gozdov. Kot kažejo podatki, so na slabšem zasebni gozdovi, kjer je intenzivnost nege več kot petkrat nižja kot v gozdovih, ki so v državni lasti, kot ugotavlja mag. Franc Perko.

Kakšna je vloga in naloga lastnika gozda? Lastniki oziroma gozdarji morajo z gozdnogojitvenimi ukrepi usmerjati trajnostni razvoj gozda. Osnova za to pa je, da poznajo dinamiko posameznih razvojnih faz drevja, kako med sabo tekmujejo za prostor, svetlobo, hranilne snovi. Za lažje razumevanje, kako to poteka, je treba poznati vse te razvojne faze drevja v gozdu: prva je mladovje, pod to fazo spadajo vznik, mladje, gošča in letvenjak, ta razvoj traja okoli 30 let. Po 40 letih se iz mladovja razvijejo drogovnjaki in po 80 debeljaki ter po 120 letih sestoj v obnavljanju. Tako dolgo traja, da gozd »dozori«.

S slabim gospodarjenjem, ko se veliko izsekava in premalo gozd obnavlja, se delež mladovnjakov in drogovnjakov zmanjšuje – in ta negativni trend se kaže v strokovnem poročilu projekta CRP za obdobje 2009-2020. Za zagotavljanje trajnostnega razvoja naših gozdov so predvideli takšne deleže razvojnih faz: mladovje 10 %, drogovnjaki 43 %, debeljaki 45 % in raznodobni sestoji 2 %.

Razvojne faze gozda – od vznika do debeljaka, Vir slike: Arnes.

Gozdu je treba pomagati

Zavod za gozdove Slovenije je takšno nesorazmerje med razvojnimi fazami, ko v gozdu hudo primanjkuje mladovja, hkrati pa je preveč starih sestojev, ugotavljal že leta 2011. Tudi Gozdarski inštitut Slovenije je potrdil takšno stanje ter opozoril, da v naših gozdovih primanjkuje okrog 170.000 hektarjev mladovij in drogovnjakov, hkrati pa je za približno toliko preveč starejših sestojev.

Gozd se dandanes zaradi številnih dejavnikov manj obnavlja po naravni poti, ker se ali seka ob nepravem času, vzrok so lahko ujme ali podlubniki, pomanjkljivi gozdnogojitveni ukrepi, preveč divjadi.

Gozdu je treba priskočiti na pomoč s setvijo ali saditvijo novih dreves.

Bi sodelovali pri pomladiti gozdov?

Prav vsak od nas je lahko del zgodbe o uspešni pomladitvi gozdov in s prostovoljnim delom pomaga gozdu in se mu po svoje zahvali in oddolži za vse, kar nam daje. Po vsej Sloveniji namreč potekajo akcije zasajanja mladih dreves, ki jih organizirajo v sklopu nedavno minulega dneva gozdov. Te akcije so namenjene ozaveščanju nas vseh, da gozdu lahko in moramo pomagati vsi – lastniki, država in širša skupnost.

Največjo in že 6. prostovoljsko akcijo Pomladimo gozdove 2025 pripravlja Družba Slovenski državni gozdovi 5. aprila in vabi prostovoljce vseh generacij. Sadili bodo sedem različnih avtohtonih vrst gozdnega drevja, pogozdovali pa bodo gozdove v Željnah pri Kočevju, pod Starim Gradom pri Otočcu, v okolici Unca, v občini Kidričevo in v Mošah pri Medvodah.

Pragozd Pečka – pragozdovi so neokrnjeni habitati redkih rastlinskih in živalskih vrst.Vir: Naravni parki Slovenije.

Lahko pa podprete projekt Varuhi naravnih gozdov. V Sloveniji je ob vseh gozdnih površinah še zelo malo, manj kot odstotek starih, naravnih gozdov, pragozdov. Je pa ta odstotek izredno pomembno zavetje zelo redkih in dragocenih rastlinskih in živalskih vrst, ki so jih naravovarstveniki poimenovali gozdni specialisti. Med njimi je osem vrst gliv in nekaj vrst ptic, ki jim je to edini habitat, med njimi belohrbti detel, koconogi čuk, črna štorklja in divji petelin. Če izgubimo te gozdne rezervate, izgubimo to dragoceno dediščino.

Mag. Perko ob primerjavi naših in gozdov drugih evropskih držav ugotavlja, da ima Slovenija najvišjo lesno zalogo (ohranjenost gozdov) in da glede na gozdnatost in površino gozdov na prebivalca ima gozd največji pomen za državo in prebivalce prav v Sloveniji (pred Nemčijo, Avstrijo, Češko).

Gozd je v naših genih, v naši biti, preprosto je neločljiv del življenja vsakega od nas, zato moramo bdeti nad tem, da se ne osiromaši, propada in trpi, ker to ključno vpliva tudi na nas.  

The post Slovenija je sinonim za gozdnato državo   appeared first on Slovenec.