Slovenija ena redkih, ki ni zavezana k pobudi Purl, prek katere se Ukrajini zagotavljata orožje in strelivo

Ker ruska agresija predstavlja grožnjo evropski varnosti, prav tako pa tudi mednarodnemu redu, ki temelji na pravilih, obstaja potreba po nadaljevanju nudenja pomoči Ukrajini. V okviru programa Purl (Prioritized Ukraine Requirements List – Seznam prednostnih ukrajinskih zahtev) se za Ukrajino nakupuje orožje ameriške izdelave, ki je ključno za obrambo Ukrajine, in sicer tako na kopnem kot v zraku.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je v sredo izrazil prepričanje, da bodo ukrajinski zavezniki do konca leta namenili 5 milijard dolarjev (4,3 milijarde evrov) za nakup ameriškega orožja, da bi zagotovili nadaljnji dotok vojaške opreme v Kijev.

Gre za program, ki je bil sprožen julija, potem ko je Trumpova administracija napovedala drastično zmanjšanje dobav vojaške opreme Ukrajini, Evropa pa je bila pozvana k bolj aktivni vlogi. Dve tretjini držav članic Nata sta se zavezali k dobavi orožja Ukrajini prek programa Purl. Prispevalo je namreč že več kot 20 zaveznikov, poroča Euronews.

Pet zaveznic je v tem tednu podalo nove zaveze glede porabe, med katerimi so Kanada (171 milijonov evrov), Nizozemska (214 milijonov evrov) ter Norveška, Poljska in Nemčija, ki so se skupaj zavezale k 429 milijonom evrov. Čeprav Avstralija in Nova Zelandija nista del zavezništva, sta se prav tako v zadnjih dneh zavezali k sodelovanju v programu.

Le peščica držav ne donira

Po srečanju zunanjih ministrov Nata v Bruslju je Rutte izjavil, da se zdi, da se bo seznam sodelujočih zaveznic v prihodnje širil. Pet mesecev po vzpostavitvi programa namreč ostaja le še peščica držav, ki se še niso zavezale prek Purl. Med njimi sta Italija in Francija, pri čemer slednja Ukrajini raje donira vojaško opremo evropske izdelave.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte (Foto: Epa)

Norveška po zadnji napovedi donacije v višini 500 milijonov ameriških dolarjev postaja največja donatorica pomoči prek programa Purl. Med večjimi donatorji pa so Nizozemska, Kanada in Nemčija. “Pobuda Purl je trenutno edini mehanizem, ki lahko ukrajinskim oboroženim silam dovolj hitro zagotovi potrebno količino kritičnega orožja. Zagotavljanje tega orožja prek pobude Purl ima takojšen učinek – manj napadov na kritično infrastrukturo, večja varnost za civiliste in odpornejša obramba vzdolž celotne frontne črte. Purl se je izkazal za učinkovit mehanizem za vzdrževanje stabilne oskrbe z opremo iz ZDA. To krepi bojno zmogljivost Ukrajine in posledično povečuje varnost celotne evropske celine,” je ob najavi zadnje donacije pojasnil norveški obrambni minister Tore Onshuus Sandvik.

🇺🇦 A list of countries that have allocated funding for the procurement of American weapons for Ukraine through PURL.

Last updated on 03/12/2025 (+🇳🇴 430 million € & 🇨🇦 122,89 million €)

– 🇳🇱 750 million €
– 🇳🇴 727,7 million €
– 🇩🇪 580 million €
– 🇨🇦 552,89 million €
– 🇸🇪… pic.twitter.com/J72o5qXyEl

— Jeff2146🇧🇪 (@Jeff21461) December 3, 2025

Slovenija tudi sodeluje, a ni v vrhu

Za razliko od sosednje Italije Slovenija sodeluje prek programa Purl. Seveda je daleč od številk, ki jih namenjajo nekatere evropske države. Slovenija naj bi namenila približno 43 milijonov evrov, konkretno za namene nakupa raket za zračno obrambo. Premier je oktobra potrdil, da je bil nakup odobren s strani vlade, a da je na znesek dana stopnja zaupnosti. “Samega zneska ne morem razkriti, ker je pod oznako interno in nimam v tem trenutku teh pooblastil, je pa znotraj proračuna ministrstva za obrambo za leto 2025,” je za Radio Slovenija pojasnil Golob.

Natančnega zneska ni razkril niti obrambni minister. “Kar se tiče zneskov in podatkov, smo povedali, da jih ne bomo uporabljali in zlorabljali za notranjepolitične delitve,” je izpostavil po navedbah MMC in dodal, da “sredstva niso bila vzeta nobenemu drugemu družbenemu podsistemu, kot sta zdravstvo ali sociala, ampak gre za sredstva ministrstva za obrambo, namenjena krepitvi zmogljivosti”. Ob tem je navedel, da bo prispevek Slovenije namenjen ukrajinski obrambi, “vključno z obrambo proti letalnikom in protizračno obrambo, da bodo ukrajinska mesta, civilisti, ženske in otroci bolje zaščiteni, da jim ne bo treba noči in dni prebivati v kleteh, na mrazu in v pomanjkanju”.

S. K.