Slovenci večinsko zavrnili necivilizacijski zakon – kje so ostale leve trdnjave?

Volivci so na včerajšnjem referendumu z 46,6 odstotka za in 53,4 odstotka proti zavrnili zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Po mnenju nasprotnikov zakona je na referendumu zmagalo življenje, pozvali so k ureditvi paliative. Aleš Primc je ocenil, da so na referendumu zmagali sočutje, pravičnost in solidarnost. Dodal je, da je kultura življenja premagala kult smrti.

Po delnih neuradnih izidih Državne volilne komisije je na referendumu za zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja glasovalo 321.937 oziroma 46,56 odstotka volivcev, proti pa 369.513 oziroma 53,44 odstotka, pri čemer je bil torej dosežen tudi potreben kvorum za zavrnitev zakona. Ta je bil glede na zadnje podatke o številu volivcev vsaj 339.205 volivcev.

Volilna udeležba je bila po trenutnih podatkih 40,94-odstotna, izidom pa bodo na Državni volilni komisiji v prihodnjih dneh prišteli še glasovnice, prispele po pošti iz Slovenije in tujine.

Le del Ljubljane za zakon

Zakon so zavrnili v sedmih volilnih enotah, večinsko so ga podprli le volivci v volilni enoti Ljubljana Center, tudi volivci enote Ljubljana Bežigrad, ki sicer obsega del osrednje Slovenije vse do reke Kolpe, so glasovali proti.

Nasprotniki zakona o asistiranem samomoru so slavili v večini volilnih okrajev po državi. Od skupno 88 volilnih okrajev je zakon dobil podporo le v 32 okrajih, in sicer v Jesenicah, Radovljici 2, Novi Gorici 2, Sežani, Kopru 1 in 2, Piranu, Izoli, Kočevju, Domžalah 2, ljubljanskih okrajih Bežigrad 1 in 2, Šiška 1, 2 in 3, Center, Moste-Polje 2 in 3, Vič-Rudnik 2 in 3, ter v Zagorju, Hrastnik–Trbovljah, Celju 2, Rušah, mariborskih okrajih 1, 2, 4, 5, 6 in 7 ter na Ptuju 2. To pomeni, da je v 57 volilnih okrajih zakon prejel večinsko nasprotovanje.

Največji nasprotniki zakona: Ribnica, Škofja Loka, Litija, Novo mesto

Najodločneje so mu nasprotovali v Ribnici, kjer je proti glasovalo kar 73,5 odstotka volivcev. Več kot 70 odstotkov jih je zakon zavrnilo tudi v okrajih Škofja Loka II, Novo mesto I in Litija.

Največji podporniki zakona: Ljubljana, Maribor, Piran, Koper, Trbovlje, Maribor, Izola

Na drugi strani je najvišjo podporo zabeležil volilni okraj Ljubljana Šiška I, kjer je za zakon glasovalo 66,5 odstotka volivcev. Visoko podporo je zakon prejel še v okrajih Koper I, Ljubljana Bežigrad II, Ljubljana Center, Trbovlje, Piran, Ljubljana Šiška II, Maribor IV in Izola.

So bila res mesta za, podeželje proti?

Sicer ni res, da bi volivci v večjih mestih po Sloveniji množično podprli zakon, medtem ko bi na podeželju prevladovalo nasprotovanje. Analiza rezultatov pokaže bolj razpršeno sliko. Med desetimi največjimi slovenskimi mesti so Ljubljana, Maribor, Kranj, Celje, Koper, Velenje, Novo mesto, Ptuj, Kamnik in Jesenice. Med temi mesti so za zakon večinsko glasovali Ljubljana v okrajih Bežigrad, Šiška, Center, Moste-Polje in Vič-Rudnik, Maribor v okrajih 1, 2, 4, 5, 6 in 7, Koper v okrajih 1 in 2, Ptuj v okraju 2 ter Jesenice. Mesta, kjer je zakon večinsko zavrnilo, so Kranj, Celje, čeprav je Celje 2 glasovalo za, celotno mesto večinsko proti, Velenje, Novo mesto in Kamnik. Tako se vidi, da podpora zakonu ni preprosto deljena po načelu mesta za in podeželje proti. 

Rezultati po voliščih

Če pogledamo še bolj natančno po voliščih, je na primer v volilni enoti VE 1000 Kranj, v volilnem okraju VO 1010 Kamnik, na volišču GSŠRM Kamnik, Novi trg 41a, je za zakon glasovalo 74 volivcev oziroma 25,78 odstotka, medtem ko je proti glasovalo 213 volivcev, kar predstavlja 74,22 odstotka. To kaže, da je bila večina volivcev v Kamniku proti zakonu.

Glasovanje po voliščih (foto: dvk)

Največji odstotek za zakon pa so namenili v volilni enoti VE 3000 Ljubljana Center, v volilnem okraju VO 3007 Ljubljana Center, na volišču OŠ Majde Vrhovnik, Gregorčičeva ulica 16, Ljubljana, je za zakon glasovalo 312 volivcev, kar predstavlja 69,49 odstotka, medtem ko je proti glasovalo 137 volivcev oziroma 30,51 odstotka. To kaže, da je bila večina volivcev v tem okraju za zakon.

Glasovanje po voliščih (foto: dvk)

Po zavrnitvi zakona pa je jasno, da je zmagalo življenje in da bo treba čim prej urediti celovito in dostopno paliativno oskrbo.

A. G.