ARTICLE AD
Stanovanjski krediti postajajo ugodnejši: Kaj (nam) prinašajo nižje obrestne mere in padanje euriborja?
Če ste v zadnjem času razmišljali o stanovanjskem kreditu – mogoče prvič, mogoče že petič – potem ste morda opazili, da se nekaj dogaja. Obrestne mere… drsijo navzdol. Fiksne? Nižje. Spremenljive? Še nižje. Za mnoge – presenetljivo vabljivo. A zadaj ni čarovnija, temveč konkretne poteze Evropske centralne banke (ECB) in padajoči euribor, ki vse bolj nagovarjata: Zdaj je čas.
Ampak ali je res?
Kdo znižuje – in koliko?
V zadnjih mesecih (posebej marca in aprila 2025) so skoraj vse večje banke v Sloveniji znižale fiksne obrestne mere. In to ne le simbolično. Gorenjska banka, na primer, je ponudila obrestno mero 2,6 %, kar pomeni, da boste za 100.000 evrov vredno posojilo z dobo odplačevanja 20 let skupno plačali okoli 25.199 evrov manj kot pri običajnih višjih obrestih – poroča Dnevnik.
Za primerjavo: Sparkasse – kjer imajo sicer še vedno najvišjo obrestno mero (4,2 %) – znaša skupni strošek kredita okoli 40.140 evrov. Ja, skoraj 15 tisočakov razlike. Za nekoga novo kuhinjo, za drugega polovico avtomobila.
Niso pa edini, ki nižajo. Pri Intesi Sanpaolo se prihranki gibljejo okoli 1.000 evrov, pri Delavski hranilnici in Deželni banki Slovenije pa skočijo tudi nad 4.000 evrov (vir: Žurnal24). Najbolj radodarni? Sparkasse – skoraj 9.000 evrov popusta v končni ceni – kar je ironično, saj imajo obenem najdražjo obrestno mero.
Euribor… pada. In to hitro.
Spremenljive obrestne mere, ki jih marsikdo do pred kratkim sploh ni želel slišati – so zdaj postale spet zanimive. Zakaj? Ker euribor pada. In to konkretno.
Trenutno znaša 6-mesečni euribor 2,154 %, kar je najnižja točka v zadnjih 12 mesecih (vir: euribor-rates.eu). Še lani je znašal čez 3,7 % – torej padec za več kot 1,5 odstotne točke. ECB je hkrati znižala depozitno obrestno mero na 2,25 % (ecb.europa.eu), kar dodatno pritiska na banke, da ponudbe prilagodijo. In jih tudi.

Deželna banka trenutno ponuja kredit z variabilno obrestno mero 6-mesečni euribor + 0,95 % pribitka. Rezultat? Skupni strošek za 100.000 evrov kredita: približno 29.884 evrov. Kar pomeni, da so nekateri spremenljivi krediti zdaj ugodnejši kot fiksni – poudarja Dnevnik.
Fiksna ali spremenljiva?
Če vprašate bančnega svetovalca, boste verjetno slišali: “Odvisno od vaše tolerance do tveganja.” Kar je res – pa hkrati nič ne pove. Zato gremo raje na številke.
Razlike med fiksno in spremenljivo obrestno mero so zdaj – presenetljivo majhne. V nekaterih primerih (Deželna banka, Sparkasse) se skupni stroški razlikujejo za pičlih 1.000 evrov. To pomeni, da se odločaš med stabilnostjo (fiksna) ali možnostjo prihranka, ki ga lahko izniči skok euriborja (spremenljiva). In tu pride v igro vprašanje: Si pripravljen tvegati?
Ne pozabimo: v letih 2022–2023 se je euribor povzpel z 0 % na skoraj 4 %. Marsikdo, ki je tedaj izbral spremenljivo, danes verjetno še vedno grize ustnico.
Kaj nas čaka?
Če verjamemo napovedim analitikov (no, čeprav se te pogosto izkažejo za…), potem naj bi padanje obrestnih mer trajalo še vsaj do jeseni 2025. Po tem – pa morda obrat.
Za leto 2026 obstajajo že prve ocene o morebitnem ponovnem zviševanju. Glavni razlog? Inflacija, ki se umirja počasneje od pričakovanj, ter možnost, da bo ECB zaradi gospodarskih dejavnikov morala znova poseči po strožjih ukrepih.
V praksi to pomeni: če zdaj vzamete kredit s spremenljivo obrestno mero in se čez dve leti euribor vrne tja, kjer je bil – vas lahko ujame “bančni bumerang” z višjimi obroki. V najslabšem primeru – občutno višjimi.
Kaj pravijo banke pri nas?
V Novem mestu je Gorenjska banka ena najbolj priljubljenih izbir, saj ponujajo akcijsko fiksno obrestno mero samo do konca aprila. V Celju imajo na drugi strani bolj agresivne predstavnike Sparkasse, ki so v zadnjih treh mesecih obrestno mero znižali za več kot 0,4 odstotne točke – a še vedno ostajajo med dražjimi.
V Mariboru in Kopru se krepi prisotnost OTP banke, ki sicer ne ponuja najnižjih obresti, a stavijo na hitrejšo odobritev kredita – za mlade družine ali kupce “na rok”.
Brez olepševanja
Čas je res primeren – ampak to še ne pomeni, da se morate zaleteti. Krediti so bolj ugodni, ja. Obresti so nižje, drži. A razlike med bankami so velike, in če ne primerjate, lahko izgubite več tisoč evrov.
Pomembno: ne odločajte se na pamet. Vzemite si pol ure. Obiščite spletne strani bank – skoraj vse omogočajo informativni izračun. Če ga ne, naj vam bo to že opozorilo. Pokličite svetovalca, vprašajte, kaj pomeni “akcijska ponudba” (in kdaj se izteče). Če nimate izkušenj – pojdite do neodvisnega finančnega svetovalca. Res.
In ja – čeprav se danes zdi fiksna obrestna mera varnejša izbira, morda čez dve leti ne bo več tako. In obratno. Ena stvar, ki jo vemo zagotovo? V svetu kreditov je stalnica samo ena: nič ni stalno.
Stanovanjski krediti v Sloveniji so trenutno cenejši kot kadarkoli v zadnjih treh letih. Ampak dobra ponudba ne pomeni nujno tudi dobre odločitve. Naj vas nizke številke ne zavedejo – ampak tudi ne odvrnejo. Trg se spreminja. Vi pa imate priložnost, da – morda prvič – v tem krogu izberete pametneje.
Če že ne za novo streho nad glavo… pa vsaj za mirno glavo pod njo.
Vir:
- Dnevnik.si
- Žurnal24.si
- Euribor-rates.eu
- Ecb.europa.eu
Pripravil: N. Z.
The post Slovenci, POZOR: Krediti postajajo cenejši kot najemnine – je zdaj pravi trenutek? first appeared on NaDlani.si.