.jpg)
1 hour ago
17
Avgust in začetek septembra sta čas, ko na domačih vrtovih, tržnicah in v sadovnjakih dozorevajo slive. Če jih imate letos toliko, da jih ne morete pojesti sproti, jih lahko brez večjih težav spremenite v marmelado, kompot, čežano, sladko omako ali zamrznete za zimske sladice. Prav zreli, sladki plodovi so za ozimnico najbolj hvaležni, saj pogosto potrebujejo manj dodanega sladkorja.
Najboljše rezultate dobimo s slivami, ki so zrele, vendar še vedno čvrste in brez znakov plesni ali gnitja. Mehkejše lahko porabimo za marmelado in čežano, lepše in čvrstejše pa pustimo za kompot ali zamrzovanje. Tako lahko tudi večjo košaro sliv razdelimo med različne načine shranjevanja in jih uporabljamo še več mesecev po koncu sezone.
Slive1. Domača slivova marmelada z manj sladkorja
Slivova marmelada je verjetno najbolj klasičen odgovor na vprašanje, kaj narediti z obilico zrelih sliv. Njena velika prednost je, da imajo dobro dozoreli plodovi že sami po sebi precej izrazito sladkost, zato količino sladkorja lahko prilagodimo lastnemu okusu.
Za približno štiri manjše kozarce potrebujemo okoli dva kilograma očiščenih sliv, 400 do 600 gramov sladkorja in sok polovice limone. Količina sladkorja je odvisna predvsem od sorte in zrelosti sadežev.
Slive operemo, razpolovimo in odstranimo koščice. Stresemo jih v večji lonec ter na zmernem ognju počasi segrevamo. Na začetku lahko dodamo nekaj žlic vode, vendar je praviloma hitro dovolj tekočine, ki jo spustijo sadeži sami.
Kuhamo približno 40 do 60 minut. Vmes večkrat premešamo, še posebej proti koncu, ko se masa začne gostiti. Sladkor lahko dodamo šele po prvih 20 minutah kuhanja.
Če želimo bolj gladko marmelado, jo na kratko obdelamo s paličnim mešalnikom. Ljubitelji bolj rustikalne teksture lahko pustijo manjše koščke sadja.
Kako preverimo, ali je marmelada dovolj gosta
Majhno žličko marmelade položimo na hladen krožnik in počakamo približno minuto. Če se ob nagibu krožnika premika počasi in se na površini začne rahlo gubati, je običajno dovolj kuhana.
Še vročo marmelado nalijemo v čiste, segrete kozarce, jih takoj zapremo in pustimo, da se počasi ohladijo. Kozarce hranimo na hladnem in temnem mestu, po odprtju pa v hladilniku.
2. Slivov kompot za dni, ko pogrešamo okus poletja
Kompot je primeren predvsem za čvrste slive, ki med segrevanjem ne razpadejo takoj. Pozimi ga lahko ponudimo kot sladico, prilogo k zdrobu ali riževemu narastku, uporaben pa je tudi pri pripravi peciva.
Za kilogram sliv potrebujemo približno 500 do 700 mililitrov vode in 150 do 250 gramov sladkorja. Dodamo lahko cimetovo palčko, nekaj nageljnovih žbic ali košček limonine lupine.
Slive operemo, razpolovimo in odstranimo koščice. Lahko jih pustimo tudi cele, vendar jih je priporočljivo na nekaj mestih preluknjati, da med segrevanjem manj pokajo.
Vodo in sladkor zavremo ter mešamo toliko časa, da se sladkor raztopi. Slive previdno razporedimo v sterilizirane kozarce in jih prelijemo z vročim sladkornim sirupom. Pri vrhu pustimo približno centimeter prostora.
Začimbe naj ne prekrijejo okusa sliv
Pri kompotu velja previdnost predvsem pri cimetu in nageljnovih žbicah. Njuna aroma med večmesečnim shranjevanjem postane precej izrazita, zato običajno zadostuje majhen košček cimetove palčke ali en nageljnov klinček na kozarec.
Napolnjene kozarce zapremo in pasteriziramo. Tako pripravljen kompot lahko ob pravilnem postopku hranimo več mesecev.
Slivovi cmoki s sladkorjem3. Slivova čežana brez zapletenega kuhanja
Če imate veliko zelo zrelih in mehkih sliv, je slivova čežana eden najbolj praktičnih načinov, kako jih porabiti. Uporabna je kot preliv za palačinke, dodatek jogurtu, polnilo za pecivo ali priloga k nekaterim mesnim jedem.
Za osnovno različico potrebujemo dva kilograma razkoščičenih sliv, približno deciliter vode, po želji nekaj sladkorja ter ščepec cimeta.
Slive narežemo na manjše kose in jih stresemo v širok lonec. Dodamo malo vode ter jih počasi segrevamo. Po približno 20 minutah začnejo razpadati. Kuhanje nadaljujemo še toliko časa, da dobimo teksturo, ki nam ustreza.
Sladkor dodamo šele po pokušini. Pri zelo sladkih slivah ga pogosto potrebujemo le malo ali pa sploh ne.
Čežano lahko shranimo tudi v manjših porcijah
Še vročo lahko napolnimo v ustrezno pripravljene kozarce, druga možnost pa je zamrzovanje. Ohlajeno čežano razdelimo v manjše posodice in jo zamrznemo.
Manjše porcije so priročne, ker lahko pozimi odtajamo samo toliko sadja, kolikor ga dejansko potrebujemo za zajtrk ali sladico.
4. Zamrznjene slive so najpreprostejša zaloga za zimo
Za zamrzovanje ne potrebujemo sladkorja, kozarcev ali dolgotrajnega kuhanja. Prav zaradi tega je to eden najbolj praktičnih načinov shranjevanja sliv, predvsem če imamo dovolj prostora v zamrzovalniku.
Izberemo zdrave, čvrste plodove. Operemo jih, dobro osušimo, razpolovimo in odstranimo koščice.
Polovičke sliv razporedimo na pladenj tako, da se med seboj ne dotikajo, in jih za nekaj ur postavimo v zamrzovalnik. Šele nato jih presujemo v vrečke ali posode.
Ta dodatni korak prepreči, da bi se slive zlepile v eno veliko zamrznjeno kepo.
Za pecivo jih pogosto sploh ni treba odtajati
Zamrznjene slive lahko uporabimo za cmoke, drobljenec, zavitke, sadne omake in različne kolače. Pri številnih receptih jih lahko položimo neposredno na testo.
Če jih pred uporabo odtajamo, bodo spustile precej tekočine. To ni napaka, vendar je dobro tekočino upoštevati pri receptih, pri katerih je pomembna gostota nadeva.
Zamrznjene slive ohranijo značilen okus, njihova tekstura pa po odtajanju ni več enaka svežemu sadju. Zato so najboljše predvsem za kuhane in pečene jedi.
Slive, pripravljene za zamrzovanje5. Slivova omaka, ki pozimi preseneti tudi pri slanih jedeh
Slive niso namenjene samo marmeladam in sladicam. Iz njih lahko pripravimo tudi gosto sladko kislo omako, ki se odlično poda k pečenemu mesu, sirnim ploščam, pečeni zelenjavi ali jedem z žara.
Za približno kilogram razkoščičenih sliv potrebujemo eno manjšo čebulo, dve žlici rjavega sladkorja, približno deciliter jabolčnega kisa, malo soli ter začimbe po okusu.
Dobra kombinacija je ščepec cimeta, ingverja in zelo majhna količina mletega klinčka. Kdor ima rad nekoliko bolj izrazite okuse, lahko doda tudi malo čilija.
Čebulo drobno nasekljamo in jo počasi zmehčamo. Dodamo narezane slive, sladkor, kis in začimbe. Na šibkem ognju kuhamo približno 40 minut oziroma toliko časa, da dobimo gosto omako.
Manjši kozarčki so pri tej omaki najbolj praktični
Ker slivovo omako običajno uporabljamo v manjših količinah, jo je smiselno napolniti v manjše kozarce. Tako po odprtju ne ostane predolgo v hladilniku.
Okus se med shranjevanjem še nekoliko poveže in zaokroži. Prav zato je lahko kozarec domače slivove omake zanimiv tudi kot preprosto darilo.
Dobra ozimnica se začne že pri izbiri sadežev
Pri vseh načinih shranjevanja je pomembno predvsem eno: sadje mora biti zdravo. Poškodovane dele lahko pri marmeladi ali čežani odrežemo, plesnivih sadežev pa ni smiselno reševati.
Slive je najbolje pred pripravo razvrstiti. Najbolj čvrste namenimo kompotu in zamrzovanju, mehkejše marmeladi, najbolj zrele pa čežani ali omaki. Tako lahko porabimo skoraj celoten pridelek brez občutka, da moramo vse skuhati na enak način.
Prav tako ni treba pripraviti ogromnih količin enega samega izdelka. Nekaj kozarcev marmelade, dva ali trije kompoti, nekaj porcij zamrznjenih sliv in manjša količina omake pomenijo precej bolj raznoliko zimsko zalogo.
Slive so eden tistih sadežev, pri katerih sezona mine hitro. Avgusta jih je lahko na drevesu toliko, da ne vemo, kam z njimi, januarja pa je že en sam kozarec domače marmelade dovolj, da se okus poletja za nekaj minut vrne na mizo.
Objava Slive so letos še posebej sladke: pet receptov, da jih obdržite čez zimo se je pojavila na Vse za moj dan.
English (US)