Slavko Moharič v boj za župana Trnovske vasi

Pred letošnjimi lokalnimi volitvami se v Občini Trnovska vas že oblikuje krog kandidatov za županski položaj. Eden izmed kandidatov je tudi Slavko Moharič.

Odločili ste se za ponovno kandidaturo za župana Občine Trnovska vas. Kaj je bil glavni razlog za to odločitev?

Funkcija župana ni moj življenjski cilj, osebna ambicija ali morda kakšna neizpolnjena želja. Zame bi bila predvsem eno od obdobij v življenju, v katerem lahko svoje znanje, izkušnje in energijo v večji meri nameniš skupnosti ter skupaj z ljudmi narediš nekaj dobrega za okolje, v katerem živiš.

Pred dobrimi štirinajstimi leti sem se z družino preselil v Občino Trnovska vas. Tukaj smo bili lepo sprejeti, tukaj smo si ustvarili dom in ta občina je skozi leta postala tudi moja skupnost. Zato svojo kandidaturo razumem tudi kot priložnost, da s svojim znanjem, izkušnjami, energijo in delom nekaj vrnem okolju in ljudem, ki so nas tako lepo sprejeli.

To je eden pomembnejših razlogov za mojo ponovno kandidaturo. Občankam in občanom želim ponuditi svoje ideje in pogled na prihodnost občine, predvsem pa povezati ljudi, ki smo pripravljeni skupaj narediti naslednji razvojni korak.

Ob tem svoje kandidature ne razumem kot boj proti komurkoli. Tudi drugih kandidatov ne vidim kot nasprotnike. Vsak bo ponudil svoje ideje in poglede, občanke in občani pa bodo na koncu odločili, komu bodo zaupali. Sam ne kandidiram proti nekomu, ampak za nekaj – za nadaljnji razvoj naše občine.

Občina Trnovska vas je bila do sedaj uspešno vodena in prav je priznati delo sedanjega župana Alojza Benka, občinskega sveta ter vseh, ki so v preteklih letih prispevali k njenemu razvoju. Tudi v nedavnem pogovoru z županom sva se dotaknila prihodnosti občine, pri čemer je tudi sam izrazil razmišljanje, da je morda čas za nove poglede in nove vizije.

Sam v tem vidim predvsem naraven prehod v novo obdobje – priložnost, da dobro narejeno ohranimo, na teh temeljih gradimo naprej ter hkrati odpremo prostor novim ljudem, novim idejam in novi energiji. To ne pomeni zavračanja ali razvrednotenja dosedanjega dela, ampak njegovo nadgradnjo in prilagajanje novim potrebam ter izzivom, ki so pred nami.

Če vse skupaj strnem: kandidiram zato, ker želim skupnosti, ki je pred leti sprejela mene in mojo družino, ponuditi svoje znanje in delo ter skupaj z ljudmi narediti naslednji korak v razvoju Občine Trnovska vas. Verjamem, da je ob izkušnjah in dobrih temeljih, ki jih že imamo, čas tudi za nove ljudi, nove ideje, novo energijo in nove poglede na prihodnost naše občine.

Kako danes ocenjujete stanje in razvoj Občine Trnovska vas? Kje vidite največje pomanjkljivosti?

Občino Trnovska vas ocenjujem kot urejeno in stabilno občino, ki ima veliko prednosti. Imamo dobro lego, lepo in ohranjeno podeželsko okolje, pridne in sposobne ljudi, aktivna društva ter skupnost, v kateri se ljudje med seboj še poznamo in si znamo pomagati. To so vrednote, ki jih moramo ohraniti in na njih graditi.

Hkrati menim, da imamo še precej neizkoriščenega razvojnega potenciala in da lahko naredimo korak dlje.

Kot eno večjih pomanjkljivosti vidim predvsem premalo jasno in konkretno zastavljeno dolgoročno razvojno usmeritev občine. Vedeti moramo, kakšno Občino Trnovska vas želimo čez deset, petnajst ali dvajset let. Kam želimo usmerjati stanovanjski razvoj? Kako bomo ustvarjali pogoje za mlade in mlade družine? Kako bomo razvijali gospodarstvo in podjetništvo? Kakšno mesto bo imelo kmetijstvo? Kako bomo skrbeli za starejše in kakšno infrastrukturo bomo potrebovali?

Takšna vizija ne sme ostati samo na papirju. Iz nje morajo izhajati konkretni dolgoročni projekti, razvrščeni po pomembnosti, z realnimi časovnimi in finančnimi okvirji. Nekaterih večjih projektov ni mogoče izvesti v enem letu ali niti v enem mandatu. Prav zato jih moramo pravočasno načrtovati, projektno pripraviti in iskati možnosti za njihovo financiranje.

Drugo področje, kjer vidim veliko prostora za napredek, je aktivnejše vključevanje mladih v življenje, razvoj in odločanje v občini. Ni dovolj, da na mlade gledamo kot na skupino, za katero moramo nekaj narediti. Povabiti jih moramo zraven, jim dati prostor za njihove ideje in pobude ter možnost, da postopoma prevzemajo tudi odgovornost.

Ena od možnosti, ki jo želim predlagati, je oblikovanje Sveta mladih Občine Trnovska vas oziroma podobnega posvetovalnega telesa, v katerem bi mladi sami pripravljali pobude, ideje in predloge za prihodnji razvoj občine. Ne želim, da jim starejše generacije govorimo, kaj naj bi mladi potrebovali. Želim, da nam to povedo sami.

Takšen svet ne bi smel obstajati samo zaradi imena ali zato, da bi občasno organiziral kakšen dogodek. Želim si, da bi mladi razmišljali o konkretnih vprašanjih svoje prihodnosti – o stanovanjskih možnostih, športnem in družabnem življenju, podjetništvu, prometu, okolju, sodobnih tehnologijah ter drugih področjih, kjer sami vidijo priložnosti ali težave. Njihove predloge pa bi morala občina resno obravnavati in dobre ter izvedljive ideje vključevati v svoje razvojne načrte.

Navsezadnje bodo prav današnji mladi nekoč prevzeli to občino kot našo dediščino. To bo njihovo življenjsko okolje, tukaj bodo ustvarjali družine, gradili domove, delali in morda tudi sami nekoč prevzemali odgovornost za vodenje skupnosti. Če želimo, da bodo takrat pripravljeni prevzeti odgovornost, jim moramo možnost sodelovanja in del te odgovornosti dati že danes.

Ob tem se moramo vprašati tudi, kaj moramo narediti, da bodo mladi želeli tukaj ostati oziroma se po šolanju ali študiju vrniti. Samo želja, da ostanejo, ni dovolj. Ustvarjati moramo pogoje za bivanje, delo in podjetništvo, za ustvarjanje družine ter za kakovostno športno, kulturno in družabno življenje.

Občina po mojem prepričanju ne sme zgolj dobro upravljati sedanjosti. Njena naloga je, da skupaj z ljudmi pravočasno načrtuje prihodnost – in pri tem morajo imeti svoj glas tudi tisti, ki bodo v tej prihodnosti živeli najdlje.

Katere bodo tri glavne prioritete vašega volilnega programa?

Razvoj občine je težko omejiti zgolj na tri področja, saj so med seboj tesno povezana. Če pa moram izpostaviti tri temeljne prioritete, so to kakovost življenja ljudi, dolgoročen in premišljen razvoj ter odprta, učinkovita in povezovalna občina.

Prva prioriteta bo kakovost življenja občank in občanov. Sem sodijo urejena in varna infrastruktura, kakovostni pogoji za delovanje vrtca in šole ter okolje, v katerem naši otroci odraščajo in se izobražujejo, skrb za starejše, dobri pogoji za družine, otroke in mlade, podpora društvom, športu, kulturi in prostovoljstvu ter dostopnost storitev, ki jih ljudje potrebujejo v vsakdanjem življenju.

Vrtec in šola sta za prihodnost naše občine izjemno pomembna. Nista samo prostora varstva in izobraževanja, ampak tudi pomemben del življenja lokalne skupnosti. Če želimo, da mlade družine v naši občini ostanejo in da se vanjo tudi priseljujejo, moramo zagotavljati dobre pogoje za otroke, njihove starše in zaposlene ter razmišljati o tem, kakšne bodo potrebe na tem področju tudi v prihodnje.

Pomemben bo tudi enakomeren razvoj vseh naših naselij. Nobeno naselje in nobena skupina občanov ne smeta imeti občutka, da sta pozabljena. Občina niso samo njen sedež, občinska uprava in posamezni projekti. Občina smo ljudje v vseh naših naseljih.

Druga prioriteta bo dolgoročen in premišljen razvoj občine ter priprava konkretnih projektov. Vedeti moramo, kaj želimo doseči, katere projekte potrebujemo in v kakšnem vrstnem redu jih bomo izvajali. Ključne projekte moramo načrtovati in pripravljati dovolj zgodaj, da bomo ob objavi ustreznih razpisov nanje tudi pripravljeni.

Pri tem želim narediti še korak dlje. Dolgoročni razvojni načrt ne sme biti načrt enega župana ali ene sestave občinskega sveta. Želim, da nastane v širokem sodelovanju z občankami in občani, vaškimi odbori, društvi, mladimi, starejšimi, kmeti, obrtniki, podjetniki, zavodi in drugimi, ki so del naše skupnosti.

Ko bi dosegli dovolj široko soglasje o ključnih razvojnih usmeritvah občine za naslednjih deset ali petnajst let, bi želel, da takšen razvojni dogovor s svojo podporo potrdijo občinski svet ter predstavniki skupin, ki bi sodelovale pri njegovem nastajanju.

Takšna podpora sicer ne bi pomenila pravne zaveze prihodnjim županom in občinskim svetom, bi pa predstavljala močno skupno zavezo, da se temeljna razvojna smer občine ne spreminja z vsakimi volitvami. Posamezni projekti, roki in načini izvedbe se bodo seveda morali prilagajati novim potrebam, finančnim možnostim in okoliščinam, vendar bi morali kot skupnost vedeti, kam želimo priti.

Želim, da to ne bo moj razvojni načrt, ampak razvojni načrt Občine Trnovska vas in ljudi, ki v njej živimo.

Poseben poudarek želim nameniti tudi čim bolj učinkovitemu pridobivanju državnih, evropskih in drugih nepovratnih sredstev. Za manjšo občino, kot je naša, je to lahko eden ključnih vzvodov razvoja. Ne smemo čakati, da je razpis objavljen, in šele nato razmišljati, kaj bi lahko prijavili. Imeti moramo pripravljene projekte, jasno določene prioritete ter aktivno spremljati možnosti njihovega sofinanciranja.

Ob tem pa ne smemo izvajati projekta samo zato, ker je zanj mogoče pridobiti evropska ali državna sredstva. Najprej moramo vedeti, ali projekt potrebujemo in kaj bo prinesel občanom, šele nato iskati najboljši način njegovega financiranja.

Eno temeljnih načel mora biti tudi gospodarno in odgovorno ravnanje z občinskim denarjem. Vsak evro občinskega proračuna je denar občank in občanov. Pri vsakem večjem projektu moramo zato vedeti, kaj bomo z njim pridobili, koliko bo stal, kakšen bo lastni delež občine in kakšne stroške bo povzročal tudi v prihodnosti.

Ne potrebujemo razvoja zaradi statistike ali zato, da lahko naštevamo izvedene projekte. Potrebujemo projekte, ki imajo smisel in ljudem prinašajo dolgoročno korist.

Tretja prioriteta bo odprta, učinkovita in povezovalna občina. Občinska uprava mora biti predvsem servis občankam in občanom. Ljudje morajo vedeti, kaj občina načrtuje, katere so njene prioritete, koliko posamezni projekti stanejo in zakaj se določene odločitve sprejemajo. Pri pomembnih razvojnih vprašanjih želim bolj vključevati občane, društva, mlade, starejše, kmete, obrtnike, podjetnike in druge, ki poznajo potrebe našega okolja. Odprta občina zame ne pomeni samo, da so vrata občinske uprave odprta. Pomeni tudi, da znamo iti med ljudi, jih vprašati za mnenje in dobre predloge vključiti v naše odločitve.

Eden konkretnih korakov na tem področju bo pobuda za oblikovanje Sveta mladih Občine Trnovska vas, s katerim želim mladim dati dejanski prostor za oblikovanje pobud in predlogov ter sodelovanje pri razvoju občine. Mladih ne smemo samo spraševati, kaj potrebujejo, ampak jim moramo omogočiti, da pri iskanju rešitev tudi sami aktivno sodelujejo.

Ne bomo se vedno o vsem strinjali in tudi ni treba, da se. Pomembno je, da se znamo poslušati, argumentirano pogovarjati in po razpravi sprejeti odločitev ter zanjo prevzeti odgovornost.Pri tem želim preseči politične, osebne in druge delitve. Dobra ideja je dobra ideja ne glede na to, kdo jo predlaga.

Če bi moral vse tri prioritete povzeti z eno mislijo, bi dejal: želim občino, ki dobro skrbi za današnje potrebe ljudi, skupaj z njimi načrtuje svojo prihodnost, zna za dobre projekte pridobiti čim več razpoložljivih zunanjih sredstev ter pri svojem razvoju posluša in povezuje ljudi, ki v njej živimo.

FOTO: Slavko Mohorič

Kaj bi kot župan najprej spremenili oziroma katerega projekta bi se lotili najprej?

Ne verjamem, da ima smisel na vrat na nos nekaj spreminjati samo zato, da bi novi župan pokazal, da je prišel nekdo nov. Prav tako ne bi bilo odgovorno že danes napovedovati ustavljanja ali začenjanja posameznih projektov, ne da bi poznal njihovo dejansko stanje, finančne obveznosti in vse okoliščine.

Moj prvi korak bi bil zato temeljit pregled dejanskega stanja občine – občinskih financ, tekočih in načrtovanih projektov, že sprejetih obveznosti, pripravljene projektne dokumentacije ter možnosti, ki jih ima občina za nadaljnji razvoj. Takšen pregled razumem kot normalen in odgovoren začetek vsakega novega vodenja, ne kot iskanje napak za nazaj.

Kar je dobro zastavljeno, smiselno in koristno za občino, je treba nadaljevati ne glede na to, kdo je projekt začel. Dober projekt ne sme postati slab samo zato, ker ga je začel nekdo drug.

Prav tako večjih sprememb in razvojnih odločitev nima smisla sprejemati brez dialoga z ljudmi. Župan mora znati sprejeti odločitev in zanjo prevzeti odgovornost, vendar mora pred tem znati tudi poslušati.

Zato bi bil eden prvih pomembnih projektov novega mandata priprava dolgoročnega razvojnega načrta oziroma razvojnega dogovora Občine Trnovska vas. Kot sem že omenil, si ne želim dokumenta, ki bi bil vizija enega župana in bi po štirih letih končal v predalu. Nastati mora skupaj z ljudmi in določiti ključne smeri razvoja občine za daljše obdobje.

Na njegovi podlagi bi določili konkretne projekte, njihove prioritete, časovnico, finančne možnosti ter možnosti pridobivanja državnih, evropskih in drugih sredstev. Nekateri projekti so izvedljivi v enem letu, drugi v enem mandatu, pri največjih pa moramo znati razmišljati tudi preko meja posameznega mandata. Razvoj občine se namreč ne začne in ne konča z volitvami.

Ne želim obljubljati projektov samo zato, ker dobro zvenijo pred volitvami. Vsak večji projekt mora imeti jasno vsebino, realen časovni načrt in finančno konstrukcijo, predvsem pa mora dati jasen odgovor na vprašanje: kaj bodo z njim pridobili naši ljudje in naša občina?

Moja prva sprememba zato ne bi bila rušenje ali spreminjanje nečesa samo zato, da bi bilo drugače. Najprej bi želel dobro vedeti, kje smo, nato pa skupaj določiti, kam želimo priti. Šele na tej podlagi se lahko odgovorno odločamo, katere projekte bomo izvedli in po kateri poti bomo šli.

Kako si predstavljate prihodnost Občine Trnovska vas in kakšen razvoj si želite v prihodnjih letih?

Želim si občino, v kateri bo prijetno in kakovostno živeti v vseh življenjskih obdobjih – od otroštva do starosti. Občino, v kateri bodo mladi videli svojo prihodnost, družine dobre pogoje za življenje, starejši varnost in dostopnost storitev, podjetni in ustvarjalni ljudje pa priložnost, da svoje ideje uresničijo tudi v domačem okolju.

Trnovska vas mora ostati podeželska, zelena in povezana skupnost. To je naša identiteta in naša prednost. Vendar podeželska občina ne pomeni občine, ki se ne razvija. Prav nasprotno – prizadevati si moramo za sodobno, razvojno uspešno in samozavestno podeželsko občino, ki zna svoje prednosti prepoznati, ohraniti in izkoristiti.

V prihodnjih letih bomo morali sprejeti nekaj pomembnih dolgoročnih odločitev.

Ena izmed njih bo stanovanjska politika. Če želimo, da mladi ostanejo doma oziroma se po šolanju in študiju vrnejo, jim moramo omogočiti pogoje, da si tukaj ustvarijo dom in družino. Pregledati bo treba prostorske možnosti za individualno gradnjo, nova stanovanjska območja in tudi druge oblike stanovanjske gradnje. Pri tem moramo ravnati premišljeno, da ohranimo podeželski značaj naših naselij in po nepotrebnem ne posegamo v kakovostna kmetijska zemljišča.

Drugo pomembno vprašanje je gospodarski in podjetniški razvoj. Preučiti moramo možnosti za ureditev primerne obrtno-poslovne cone oziroma prostora, kjer bi domačim podjetnikom in obrtnikom omogočili nadaljnji razvoj ter morda privabili nove dejavnosti in delovna mesta. Pri tem ne mislim na industrijo za vsako ceno, ampak na dejavnosti, ki so primerne za naše okolje, ustvarjajo kakovostna delovna mesta in občini prinašajo dolgoročno dodano vrednost.

Zelo pomemben del naše prihodnosti mora ostati kmetijstvo. Kmetijstvo ni samo gospodarska dejavnost, ampak pomemben del identitete naše občine, naše krajine in načina življenja. Skupaj s kmeti moramo iskati načine, kako ga ohraniti in razvijati ter kako omogočiti, da bo predstavljalo perspektivo tudi mlajšim generacijam.

Priložnosti vidim v dopolnilnih dejavnostih na kmetijah, lokalni predelavi in prodaji hrane, povezovanju lokalnih ponudnikov, turizmu, lokalni kulinariki in drugih možnostih dodatnega zaslužka. Občina sama ne more voditi kmetij ali podjetij, lahko pa pomaga ustvarjati spodbudno okolje, povezovati ljudi, promovirati lokalno ponudbo in odpirati razvojne priložnosti.

Prihodnji razvoj moramo načrtovati tudi na podlagi podatkov in dejanskega stanja, ne zgolj občutkov. Zato potrebujemo temeljitejšo analizo demografskega stanja občine – starostne strukture prebivalstva, rodnosti, priseljevanja in odseljevanja ter projekcije gibanja prebivalstva v prihodnjih desetletjih.

The post Slavko Moharič v boj za župana Trnovske vasi appeared first on Lokalec.si.