ARTICLE AD
V moderni družbi, ki si prizadeva za enakost spolov, je morda presenetljivo, da ženske še vedno opravijo bistveno več gospodinjskega in skrbstvenega dela kot moški. Čeprav Slovenija glede na evropske kazalce sodi med naprednejše države, to še ne pomeni, da je breme gospodinjskih obveznosti enakomerno razdeljeno. Po podatkih Evropskega inštituta za enakost spolov slovenske ženske vsak teden v povprečju opravijo 16 ur gospodinjskih opravil, moški pa le šest. Če to razdelimo na dneve, pomeni, da ženske na dan opravijo kar štiri ure več neplačanega dela kot moški. To ni zanemarljiva številka – pomeni skoraj pol dodatnega delovnega dneva vsak dan.
Razlike postanejo še očitnejše, ko pogledamo skrb za otroke. Ženske za nego in vzgojo namenijo v povprečju 29 ur na teden, moški pa 18. Neenakomerna porazdelitev dela ni zgolj vprašanje časa, temveč vpliva tudi na finančno neodvisnost, možnosti izobraževanja, karierno rast in splošno kakovost življenja. Ženske so pogosto ujete v dvojno vlogo produktivnih delavk v službi in skrbnic doma. To se odraža v povečanem stresu, izgorelosti in slabšem duševnem zdravju. Hkrati pa je prav to neplačano delo temelj, na katerem stoji celotna družba – od vzgoje prihodnjih generacij do skrbi za starejše.
Čeprav indeks enakosti spolov kaže, da je Slovenija leta 2024 prvič presegla 70 točk in dosegla 70,1 (povprečje EU je 71), se pod površjem skriva bolj zapletena slika. Največji napredek je bil sicer dosežen na področju politične moči, predvsem zaradi večje prisotnosti žensk v parlamentu in z izvolitvijo prve predsednice republike. Vendar pa ravno to področje, kljub rasti, ostaja najmanj razvito – kar nakazuje, kako nizka je bila začetna točka.
Najšibkejša točka še naprej ostaja področje »časa«, ki vključuje delitev skrbstvenega in gospodinjskega dela. Ženske še vedno opravijo skoraj 70 odstotkov vseh gospodinjskih nalog. To ni zgolj posledica osebnih odločitev, temveč posledica dolgo zakoreninjenih družbenih pričakovanj. Stereotipi o »naravni vlogi ženske kot skrbnice« so še vedno živi – v oglasih, medijih in celo v zakonodaji. Tudi če se očetje bolj vključujejo, spremembe potekajo počasi. Nedavno sprejeta zakonodaja, ki uvaja 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta za očete in matere, bi lahko dolgoročno pripomogla k enakopravnejši delitvi skrbi za otroke. A družbene spremembe niso vedno direktna posledica uveljavitve zakonodaje.
Poleg neplačanega dela doma se ženske soočajo tudi z diskriminacijo na trgu dela. Čeprav se večina prebivalcev Slovenije ne strinja z diskriminatornimi stališči glede zaposlovanja žensk, podatki Zagovornika načela enakosti kažejo, da so prav ženske najpogostejše žrtve diskriminacije pri zaposlovanju in napredovanju. Mlajše ženske so še posebej izpostavljene, saj jih delodajalci pogosto dojemajo kot potencialne matere, ki bodo zaradi skrbi za otroke odsotne. In tako se krog zapre – ker večino nege in gospodinjstva opravijo ženske, jih delodajalci vidijo kot manj zanesljive, kar jih dodatno postavlja v slabši položaj.
Področje izobraževanja, kjer bi lahko prišlo do prebojev, prav tako ostaja problematično. Slovenija je na področju znanja na indeksu enakosti spolov padla na 25. mesto med članicami Evropske unije. Še vedno smo priča spolni segregaciji – dekleta izbirajo poklice v slabše plačanih sektorjih, kot so vzgoja, zdravstvo in socialno delo, medtem ko fantje prevladujejo v tehniških in naravoslovnih smereh. In čeprav ženske na splošno dosegajo boljše rezultate v izobraževanju, to ne pomeni, da bodo za svoje delo tudi pošteno plačane. EIGE opozarja, da spolna segregacija vodi v poklicno neenakost in trajne razlike v zaslužku. Na področju gospodarstva Slovenija zaostaja za povprečjem EU. Ženske so slabo zastopane na vodstvenih položajih, kljub temu da imamo usposobljen kader.
Kakšna je torej pot naprej? Strokovnjaki poudarjajo, da zakonodajni ukrepi niso dovolj. Potrebujemo tudi kulturne spremembe: prepoznavanje neplačanega domačega dela kot enakovrednega prispevka k družbi, razbijanje spolnih stereotipov v medijih in oglaševanju, ter predvsem večje vključevanje moških v vsakdanje skrbstvene naloge. Ena največjih pasti sodobnega časa je, da spremembe dojemamo kot dokončane. Ker imamo več žensk v politiki, ker očetje hodijo na porodniški dopust, ker govorimo o enakosti. A vsakodnevna praksa pokaže, da so številke le del resnice. In dokler bo nevidno delo žensk ostajalo neplačano, samoumevno in pogosto spregledano, enakost ne bo zares dosežena.
Slovenija ima potencial, da postane zgled v regiji. A za to bo treba preseči miselnost, da so ženske naravno bolj »pripravljene za gospodinjstvo«. Spremembe se ne zgodijo same – potrebujejo politični pogum, vztrajnost in sodelovanje obeh spolov. Kajti enakopravna delitev dela doma ni le ženska pravica – je pogoj za pravično družbo.
Petra Znoj