Škandal: Zapravljanje davkoplačevalskega denarja za vladno oglaševanje

Vladajoči v odhodu množično zapravljajo davkoplačevalski denar, vse po sistemu požgane zemlje. Za njimi nič. Škandal pa je, da denar zapravljajo za oglaševanje nečesa, česar ni, s tem pa tudi financirajo sebi naklonjene medije.

Tokrat smo pod drobnogled vzeli ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Golobova Valentina Prevolnik Rupel, in ministrstvo za dolgotrajno oskrbo, ki ga vodi levičarski aktivist in ustanovitelj Inštituta 8. marec. Prvi prek plačanih oglaševalskih akcij poskušajo državljane prepričati, da je z zdravstveno reformo vse v najlepšem redu, drugi pa podobno počenjajo s projektom dolgotrajne oskrbe. V praksi pa je stvar povsem drugačna. Nič od tega ne deluje.

Vladni piar o zdravstvu
Vladajoča koalicija (Svoboda, SD in Levica) je decembra 2023 sprejela priporočila za transparentnost, po katerih je za kampanje nad 50.000 evrov potrebno soglasje vlade, obvezna letna poročila na spletu. Vendar pa uradna poročila ministrstev na njihovih straneh (gov.si) za leti 2024 in 2025 še niso objavljena ali pa so kontroverzna. Na ministrstvu za zdravje nam do oddaje prispevka še ni uspelo pridobiti točnih podatkov, kaj se dogaja. Bomo pa odgovore vsekakor objavili. Stališče do teh piarovskih akcij pa je na družbenih omrežjih objavila Jelka Godec, vodja poslanske skupine SDS. Objavljamo ga posebej.

Piar o dolgotrajni oskrbi
Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac (Levica), ustanovitelj Inštituta 8. marec in levičarski aktivist, je na področju uvedbe dolgotrajne oskrbe povsem pogorelo. Oskrbe ni, hkrati državljani, tudi upokojenci, že od 1. julija 2025 plačujemo obvezni davek.

Ker niso bili sposobni zagotoviti storitev, so si v vladi, katere del je Levica, omislili izdatno oglaševanje. Lani so za t. i. ozaveščanje in komunikacijo oddali dva posla pod 40 tisoč evrov, in to brez javnega razpisa. Znesek 40 tisoč evrov jim namreč to omogoča. Zdaj pa so objavili javni razpis za skupno 190 tisoč evrov (z davkom). Lani so posel dobili podjetje NC3 Global, poslovno svetovanje in komuniciranje, v lasti Denisa Manceviča, nekdanjega diplomata na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi, in drugi izvajalci. Za letos pa je razpis v teku. V vseh navedenih primerih so namreč omogočene prijave skupaj s partnerji oz. podizvajalci, kot temu rečejo.

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac (Foto: Bobo)

Lani so to storili brez javnega naročila, letos pa je ministrstvo zadnje javno naročilo za promocijo dolgotrajne oskrbe objavilo 27. oktobra. Ocenjena vrednost naročila je 155.737,70 evra brez davka na dodano vrednost (DDV) – izračunali so do stotinov natančno. Z 22-odstotim DDV je to 190 tisoč evrov. Kaj zahtevajo za ta znesek? Informacijsko kampanjo na temo Dostopna dolgotrajna oskrba, v okviru te pa izvedbo naslednjih komunikacijskih aktivnosti: medijsko obveščanje (najmanj štiri medijske objave); vzpostavitev in nadgradnjo komunikacijskih kanalov; objavo novic o investiciji in informacij o dolgotrajni oskrbi na spletni strani (najmanj deset objav); ozaveščanje s pomočjo družbenih omrežij (najmanj 40 objav na družbenih omrežjih); distribucijo promocijskih gradiv (najmanj tri različna promocijska gradiva).

Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da zahtevajo pošiljanje letakov na vsa gospodinjstva po Sloveniji, to je na približno 830 tisoč naslovov. Izvajalec ali izvajalci bodo morali vzpostaviti tudi kanal YouTube. Izvesti morajo produkcijo šest do deset animiranih videov, dolgih 1 minuto, podprtih z glasbo in s podnapisi. Nadalje morajo zagotoviti produkcijo avdiooglasov za radio in zagotoviti nadgradnjo spletne strani in družbenih omrežij (Instagram, Facebook, Linkedin, spletno stran). Spletno stran morajo tudi prevesti. V ceno je vključen tudi zakup medijskega prostora na televiziji, radiu, spletu in v tisku.

Rok za prijavo na razpis se izteče danes, 13. novembra, ponudbe bodo odpirali 24. novembra. Oglaševalska kampanja bo glede na načrte potekala od decembra 2025 do novembra 2026, sicer pa velja nenapisano pravilo intenzitete (glavnine) do konca marca 2026, ko bodo v Sloveniji potekale državnozborske volitve. Iz podatkov je tudi razvidno, da gre za medijske objave, povedano drugače, posredno tudi za financiranje izbranih medijev, kar je svojevrsten škandal.

Škandalozni odgovori vladajočih
Kampanja se financira iz kohezijskih sredstev Evropske unije (projekt Dostopna dolgotrajna oskrba), ne neposredno iz proračuna RS. Namen je informiranje upravičencev. To pomeni, da je glede na stališče vlade vse v redu. Pa še zdaleč ni tako. Tudi ta denar je denar davkoplačevalcev.

Slika je simbolična (Foto: Bobo)

Kako poteka sistem dolgotrajne oskrbe?
Davek se pobira, in sicer 1 odstotek od bruto plače (delavec + delodajalec), 1 odstotek od neto pokojnine, 2 odstotka za samozaposlene/kmete. Trdijo, da gre denar na račun Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), mesečno je to okoli 50 milijonov evrov, storitve pa še niso dostopne. Dolgotrajna oskrba na domu, ki je uradno zaživela 1. julija 2025, v praksi skoraj ne deluje. Do 24. oktobra 2025 je bilo izdanih le 359 odločb od 4500 vlog. Izvajalci (izbrani prek občin) pa večinoma še ne izvajajo storitev. Tudi e-oskrba in storitve za krepitev samostojnosti bi morale v polnosti potekati s 1. julijem 2025, izvajanje pa je minimalno. Oskrbovalec družinskega člana deluje od leta 2024, vendar z zamudo. Plačilo je 1047 evrov neto mesečno, k temu je treba prišteti še zavarovanja. Dolgotrajna oskrba v domovih za starejše naj bi zaživela šele 1. decembra 2025, vloge se zbirajo od 1. novembra, odločbe bodo predvidoma šele jeseni 2026, opozarjajo centri za socialno delo, pa tudi vodstva nekaterih sindikatov. Pomenljivo in zanimivo je, da so do Maljevca in njegovih kritični že tudi nekateri mediji, ki veljajo za medije blizu vladajočih in tranzicijske levice.

Povezovalni informacijski sistem še vedno ne deluje, čeprav je Maljevac oktobra letos obljubil “prvo fazo v prihodnjih tednih”, vendar v začetku novembra ta še vedno ni bil vzpostavljen.

Centri za socialno delo začasno uporabljajo stari sistem Krpan, namenjen drugim socialnim pravicam, kjer ročno vnašajo podatke in pošiljajo Excel na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Posledica je samo 359 odločb (na dan 24. oktober) od 4500 vlog za oskrbo na domu. Ministrstvo je za izvajalca informacijskega sistema izbralo podjetje Žejn, po navedbah medijev naj bi bil strošek samo za en model okoli 388 tisoč evrov. Vlada tudi spreminja osnovni zakon, z novelo zakona iz junija 2025 so spremenili podatkovne tokove, kar je dodatno zamaknilo razvoj informacijskega sistema, je poročala nacionalna RTV.

Kdaj bo sistem zaživel, če sploh bo pod to vlado?
Kdaj bo torej sistem dolgotrajne oskrbe končno zaživel? Minister Maljevac že od septembra napoveduje “teden – dva”. Nekateri napovedujejo, da šele po 1. decembru 2025, ko pridejo še institucije in denarni prejemki – takrat bo pritisk največji. Ali se bo to uresničilo, pa bomo šele videli. Za zdaj slabo kaže.

“Državljane želijo prepričati, da je v zdravstvu vse v najlepšem redu”

Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec (Foto: STA)

Jelka Godec, vodja poslanske skupine SDS, kampanje ministrstev označuje kot čisto propagando in predvolilni piar: “Po vloženi zahtevi SDS za sklic nujne seje odbora za zdravstvo so se začele PR-akcije Svobode in ministrstva za zdravje, s katerimi želijo prepričati državljane, da je v zdravstvu vse v najlepšem redu. (Dodala je priponko, da stvari niso v redu.) To se nanaša na oglase tipa Učinkovito in dostopno javno zdravstvo za vse, ki jih je ministrstvo plačalo tik pred volitvami.”

Vida Kocjan

Prispevek je bil prvotno objavljen v Demokraciji